To bi pa lahko kopirali...

Da, res je. Bitka z blazinami je v Deželi vzhajajočega sonca zelo resen šport. Nekoliko je podoben našemu Med dvema ognjema oziroma ameriškemu Dodgeball, pri čemer pa se ekipi ne obmetavata z žogami ampak z blazinami. Povštri, po domače…

Vsako ekipo sestavlja pet igralcev, ki ima na voljo deset blazin, cilj igre pa je zadeti nasprotnikovega vodjo. Igra se začne tako, da se vsi igralci uležejo na tla (eden na igralni površini, ki je veliko okoli 33 m², ostali za njo) in pokrijejo z odejami, kot da spijo. Sodnik nato zapiska začetek in vsi igralci vstanejo, stečejo proti blazinam in jih začnejo metati proti nasprotniku. Eden od igralcev, pravijo mu »libero«, ne meče blazin ampak v rokah drži odejo, s katero ščiti soigralce pred nasprotnikovimi projektili. Igralec je izločen, če ga blazina zadene, pri čemer je, za razliko od Med dvema ognjema, vseeno ali jo ujame ali ne. Vsak dotik pomeni izločitev. Igra se konča, ko ena od ekip zadene nasprotnega vodjo ekipe.

Do tu se sliši vse več ali manj jasno. Obstaja pa še en »kaveljc«. Sodnik od časa do časa zakriči: »Učitelj prihaja!«. Takrat eden od članov ekipe leže na tla, eden od nasprotne ekipe pa ima deset sekund časa da jim ukrade čim več blazin. Ko čas poteče, se igra nadaljuje.

Zadeva je tako resna, da obstaja Vsejaponsko združenje za bitke z blazinami, ki je pred kratkim tudi uradno definiralo, kakšne morajo biti blazine, s katerimi se igralci obmetavajo. Biti morajo točno določenih dimenzij, imeti točno določeno količino točno določenega polnila... Zato jih, da ne bi prišlo do odstopanj, izdeluje le podjetje Makura Kabushikigaisha, en povšter pa stane preračunano okoli 25 €.

V nadaljevanju si lahko ogledate, kako je stvar videti v praksi. Bi kaj takega lahko igrali otroci v osnovnih šolah?



Vir: YouTube