Učinkovitejša krila

Boeing  in NASA že nekaj let sodelujeta v programu, imenovanem Subsonic Ultra Green Aircraft Research (SUGAR) program, v okviru katerega skupaj razvijata letalska krila, ki se od obstoječih precej razlikujejo. Nosijo oznako TTBW (Transonic Truss-Braced Wing), gre pa za krila, namenjena letalom, ki letijo do hitrosti 0,8 macha (955 km/h).

Zakaj ravno 0,8 macha? Hitrosti med 0,8 in 1,2 macha se imenujejo transonične hitrosti. Gre za območje, malce pod in malce nad zvočno hitrostjo, ki napram subsonični hitrosti (pod 0,8 macha) od letala zahteva precej večje napore. To pa pomeni, da morajo letala, ki letijo v transoničnem območju, biti precej bolj čvrsta. Kar prinaša povsem druge težave in seveda stane… Zato se letalski inženirji trudijo priti karseda blizu tem hitrostim. Kar pa ni ravno preprosto. Ko pridemo v bližino te »prestopne« hitrosti, so nekateri deli letala že preko meje vzdržljivosti, drugi pa ne. To se je lepo videlo pri propelerskih bojnih letalih proti koncu druge svetovne vojne. Ta so se pri velikih hitrostih začela tresti in nekatera celo razpadla zato, ker se je elisa že vrtela hitreje od zvoka, letalo samo pa še ni doseglo te hitrosti. Težava torej niso motorji ampak drugi deli letala, predvsem krila.

Po navedbah Boeinga so bila krila TTBW načrtovana za lete med 0,70 in 0,75 macha (med 835 in 895 km/h), a so jih z razponom 52 metrov, drugačno nosilno konstrukcijo, načinom vpenjanja in krilci uspeli še izboljšati, tako da sedaj omogoča letenje prav na meji 0,8 macha.

Boeing in NASA menita da bodo krila TTBW eden od odločilnih dejavnikov pri doseganju ciljev programa SUGAR, ki so zastavljeni dokaj ambiciozno – zmanjšanje glasnosti za 71 decibelov, 70 odstotno znižanje emisij dušikovega oksida in kar 70 odstotno znižanje porabe.

Vir: Boeing