Vse živali, tudi ljudje, na tak ali drugačen način obnavljajo kožo, dlako ali perje. Psom, mačkam in drugim kosmatincem neprimerna dlaka odpade in se nadomesti z novo, kače se levijo, prav tako žuželke, raki… in kiti niso nobena izjema, saj tudi oni »menjavajo kožo«. A ne z levitvijo ali izpadanjem dlake pač pa podobno kot ljudje, z golitvijo, pri kateri nove kožne celice povzročijo odmiranje in odpadanje starih. A kiti imajo pri tem eno težavo – mraz. V hladnih vodah Antarktike se kiti proti hladni vodi branijo tako, da usmerijo kri bolj v notranjost telesa, s čemer ostane koža slabše prekrvavljena, slabša prekrvavitev pa zavira nastajanje novih kožnih celic in posledično odpadanje starih. Te stare celice zato na površini ostanejo dlje časa, s tem pa dajo čas diatomejam, kremenastim algam, da se naselijo nanje. Ker kite te alge sčasoma začnejo motiti, se odpravijo na sever v toplejše vode, kjer se koža spet bolje prekrvavi, sproži se njeno obnavljanje in alge odpadejo. Prav alge so bile tiste, ki so znanstvenikom dale misliti, da bi lahko razlog za selitev bil obnavljanje kože in ne razmnoževanje, kot se je mislilo do sedaj.
Študija je bila objavljena v publikaciji Marine Mammal Science.
Vir: Marine Mammal Science
