A tega bo očitno počasi konec. Prihajajo namreč druge, precej bolj priročne rešitve. Ena takšnih je The Volume. Gre za panele LCD visoke ločljivosti, postavljene v obliki valja ali kako drugače, odvisno od potreb, na katerih se že med snemanjem prikazuje to, kar se bo videlo na končnem izdelku. Scenografi morajo tako prilagoditi le še tla, da se ne vidi prehod med podlago in zasloni in že nastane »avtentični« prostor. Prednost metode je v tem, da je na zaslonih mogoče sproti prikazovati vse mogoče učinke in vključevati 3D-modele (recimo vesoljskih ladij, vozil in podobnega), ki so lahko tudi sinhronizirani z gibanjem kamere, tako da je slika res videti avtenčina, vidni pa so tudi odsevi, kar je pri tehnologiji zelenih in modrih ozadij zelo težko doseči.
Tehnologija se je že kar prijela, saj je bila uporabljena v mnogih znanih filmih, kot je recimo Vojna zvezd – Mandalorian, igralci pa so jo menda zelo dobro sprejeli, saj jim dejanski ambient omogoča lažje vživljanje v vlogo. Težava je le v tem, da so scene pogosto tako realistične, da ne vedo, kje je rob tal in se zaletavajo v zaslone.
V nadaljevanju si oglejte intervju z Charmaine Chan iz podjetja Industrial Light and Magic (ILM), ki je aktivno sodelovala pri produkciji Mandaloriana.
Vir: Vox/YouTube