Netflix, Disney+ in slovenščina

Ponudbe pretočnih vsebin v Sloveniji ne primanjkuje. Na voljo je več ali manj vse, kar je na voljo drugod, obstaja pa ena majhna, a za mnoge zelo zoprna razlika. To so seveda slovenski podnapisi. Že res, da velik del Slovencev razume angleško, a ne vsi, poleg tega pa tudi vsi filmi niso z angleškega govornega področja. Če uporabnik ne razume angleško, nemško, francosko…, ne more gledati filmov v teh jezikih. No ja, gleda jih lahko, razume pa ne… Nekaj platform, recimo Voyo, HBO Max, AppleTV+ in še kakšna, podnapise ponujajo, mnoge, med njimi sta najbolj znani Netflix in Disney+, pa ne.

Se je s takšnim stanjem treba sprijazniti? Je obnašanje »če ne razumeš, pač ne glej« sprejemljiva? Pravzaprav ne. Če je zakonsko določeno, da morajo biti navodila za uporabo izdelkov, garancijski listi, certifikati ustreznosti in podobno, tudi v slovenščini, zakaj ne bi enako zahtevali tudi od ponudnikov pretočnih storitev. Razen tega smo v EU, kjer naj bi veljala enakopravnost vseh jezikov.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Kozma Ahačič, je že leta 2022 tvitnil nekaj, s čemer se absolutno strinjamo, a se zaenklrat ni zgodilo nič. Zato tvit še enkrat objavljamo in vas pozivamo, da ga čim aktivneje delite naokoli. Zapisal je. »Španci so dosegli, da ima Netflix pri njih podnapise tudi v katalonščini, baskovščini in galicijščini. Dva jezika od njih sta manjša od slovenščine. Na potezi je vlada in Ministrstvo za kulturo. Modeli so vzpostavljeni, ni treba, da smo med zadnjimi.«

Španci so dosegli, da ima Netflix pri njih podnapise tudi v katalonščini, baskovščini in galicijščini. Dva jezika od njih sta manjša od slovenščine.
Na potezi je @vladaRS in @mk_gov_si, @AstaVrecko. Modeli so vzpostavljeni, ni treba, da smo med zadnjimi. https://t.co/iRZ5PkaULw

— Kozma Ahačič (@KozmaAhacic) August 17, 2022

In prav ima. Če so španci dosegli, da mora biti vsaj del vsebine na Netflixu preveden v katalonščino (okoli 9 milijonov govorcev), galicijščino (okoli 2,4 milijona govorcev) ter baskovščino (okoli 900.000 govorcev) in to na strošek ponudnika, ni nobenega razloga, zakaj omenjene platforme ne bi podpirale tudi slovenščine. A kako to doseči?

Delati je potrebno na več frontah. Na ponudnike moramo pritisniti uporabniki, svoje pa morata narediti tudi država in EU. Država se lahko »vmeša« s pomočjo medijske zakonodaje, ki mora zahtevati, da če hoče v Sloveniji nekdo nuditi pretočne vsebine, mora biti vsaj del teh tako ali drugače na voljo v slovenščini, EU pa mora državam, ki zahtevajo takšne stvari, odločno stati ob strani.

Vir: N1, Twitter