Težava, ki sicer za običajne smrtnike ni nekaj resnega, je v vlagi. Navaden stisnjen zrak lahko vsebuje kar veliko vlage, ki je seveda odvisna od količine vlage v zraku v času stiskanja. Slaba lastnost te vlage je, da se s segrevanjem, recimo pri bolj aktivni vožnji, precej hitro in nepredvidljivo razteza. To lahko povzroči povečanje tlaka v pnevmatikah, ta pa slabši oprijem.
In tu nastopi dušik. Ta je sam po sebi »bolj suh« od »navadnega« zraka, njegova dobra lastnost pa je, da se s temperaturo razteza zelo predvidljivo kar pomeni, da je recimo v dirkalnih razmerah lažje predvideti obnašanje pnevmatik.
Seveda se pojavi vprašanje ali je uporaba dušika namesto stisnjenega zraka smiselna tudi pri vsakdanji vožnji oziroma za nas »navadne smrtnike«. Če boste o tem vprašali pet različnih ljudi, ki menijo, da o tem nekaj vedo, boste od vseh dobili drugačne odgovore – od tega, da je stvar davek na neumnost pa do tega, da boste z dušikom privarčevali ne vem koliko litrov goriva. Zato bomo sodbo raje prepustili kar vam.
Vir: Road & Track
