V sodobni arhitekturi in notranjem oblikovanju se vedno pogosteje pojavlja sinteza teh dveh pristopov, cilj pa je ustvariti bivalno okolje, ki je »energetsko uravnoteženo« in hkrati tehnološko učinkovito.
Feng šuej obravnava prostor kot sistem pretoka energije či, ki se giblje med različnimi elementi – lesom, ognjem, zemljo, kovino in vodo. Njegovo bistvo je uravnoteženje teh elementov s postavitvijo predmetov, svetlobe in gibanja zraka. Pametni dom, nasprotno, temelji na omrežju povezanih senzorjev, aktuatorjev in algoritmov, ki samodejno uravnavajo pogoje v prostoru glede na uporabnikove potrebe in zunanje dejavnike. Sta oba »principa« lahko združljiva?
Tisti, ki o obeh temah vedno več kot mi pravijo, da sta. Če se pametni sistemi konfigurirajo v skladu z načeli feng šueja, lahko tehnologija deluje kot posrednik, ki pomaga ohranjati energijsko ravnovesje, v nekaterih primerih pa ga celo ustvarja.
Eden ključnih elementov feng šueja je svetloba. Uporaba naravne svetlobe je idealna, vendar pametni dom omogoča natančno regulacijo umetne osvetlitve glede na uro dneva in namen prostora. S pomočjo senzorjev osvetljenosti in barvne temperature lahko sistem posnema naravni ritem dneva ter s tem podpira cirkadiani ritem uporabnika. Topla svetloba v večernih urah ustvarja občutek miru (yin), hladnejša čez dan pa spodbuja aktivnost (yang). To avtomatizirano uravnavanje svetlobe deluje kot sodoben ekvivalent tradicionalnega uravnavanja energij.
Drug pomemben vidik je zrak. Feng šuej poudarja prost pretok či, kar se v tehnološkem smislu prevede v učinkovito prezračevanje in filtracijo zraka. Pametni sistemi za nadzor kakovosti zraka uporabljajo senzorje za merjenje vsebnosti CO₂, vlage, prahu in hlapnih spojin ter samodejno sprožijo prezračevanje ali filtracijo. Tak sistem zagotavlja čist zrak brez stagnacije, kar ustreza načelu, da mora energija v prostoru neovirano krožiti.
Zvočno okolje je tretji vidik. V tradicionalnem feng šueju ima tišina ali umirjen zvok simbolno vlogo. Pametni dom to doseže z aktivnim dušenjem hrupa in zvočnimi sistemi, ki samodejno prilagajajo glasnost glede na kontekst. Tovrstna regulacija zmanjšuje stresne dražljaje in ohranja harmonično akustično okolje.
Temperatura in vlaga sta fizična parametra, ki vplivata na občutek udobja in s tem na energetsko stanje prostora. Napredni sistemi HVAC (ogrevanje, prezračevanje in klimatizacija) s pomočjo algoritmov strojnega učenja prilagajajo temperaturne cone v skladu z navadami uporabnika in zunanjo klimo. Tako preprečujejo energetske »blokade« v prostoru, kar je skladno s feng šuej načelom dinamičnega ravnovesja.
Poleg tehničnih sistemov ima pomembno vlogo tudi prostorska organizacija. Pametni dom omogoča modularno upravljanje prostorov in scenarijev – na primer, način »mir« z zatemnitvijo luči, sprostitveno glasbo in nižjo temperaturo. To omogoča dinamično preoblikovanje energetskega vzorca prostora, kar je sodobna interpretacija feng šuej razporeditve.
Integracija umetne inteligence v pametni dom dodaja novo dimenzijo. Sistem lahko prepoznava vzorce uporabe prostora in jih usklajuje s feng šuej parametri – na primer sledenje toku gibanja uporabnika po stanovanju ter avtomatsko uravnavanje svetlobe in zvočnega okolja, da se prepreči kopičenje energije v določenih conah. To pomeni, da pametni dom ne deluje le kot orodje, temveč kot dinamičen sistem, ki skrbi za stalno harmonizacijo okolja.
Združitev pametnega doma in feng šueja torej ni nasprotje, temveč sinteza tradicije in tehnologije. Prvi zagotavlja filozofski okvir za razumevanje prostora kot živega sistema, drugi pa omogoča njegovo tehnično realizacijo. Rezultat je bivalno okolje, kjer »energetska pretočnost« in tehnološka inteligenca delujeta usklajeno, kar vodi do večje učinkovitosti, udobja in psihofizičnega ravnovesja uporabnika. ▪
