Lahko pri lučeh pozabimo na vate?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 19. 09. 2025 05:23:00, Kategorija: Pametni dom

Nekateri jih še vedno imamo v mislih, saj so nam dali občutek, kako močno bo svetila neka luč.

Lahko pri lučeh pozabimo na vate?
Moč v vatih žarnic je že nekaj časa nekaj, o čemer nihče več ne govori. Zdaj govorimo o lumnih in kelvinih.  A za tiste, ki smo živeli v časih, ko je žarilna nitka prevladovala, je še vedno relevantna, saj nam daje »občutek«, kako svetlo bo. Moč v vatih je bila zanesljiv pokazatelj količine svetlobe, ki jo žarnica oddaja: večja je bila moč žarnice v vatih, močneje je žarela volframova nitka v njej. Vedeli smo, da je 40 W dovolj za kak manjši prostor, ki ne zahteva posebno visoke stopnje svetlosti, običajne prostore smo osvetljevali 60 do 80 W, če smo hoteli kaj svetleje, pa smo uporabi 100-vatne ali močnejše žarnice.

In potem so prišle varčne sijalke (ne več žarnice, ker v njih ni bilo žarilne nitke) in kasneje LED-sijalke, ki so vse skupaj postavile na glavo. Na embalaži prvih smo nekaj časa še našli podatek v slogu »sveti kot 80-vatna žarnica«, pri svetilih LED pa tega več ali manj več ni, ampak so na voljo podatkih v lumnih in še eni, o katerih včasih nismo vedeli nič – temperaturi barve. Za kaj gre?

Kaj je s temi lumni?
V nasprotju s splošnim prepričanjem oziroma »tradicijo«, vatna moč ni pokazatelj svetlosti, ampak merilo količine energije, ki jo žarnica porabi. Pri žarnicah z žarilno nitko je obstajala sprejeta korelacija med porabljenimi vati in proizvedeno svetlostjo, pri LED-svetilkah pa vati niso dober pokazatelj svetlosti sijalke, saj so zasnovane tako, da so čim bolj učinkovite, ne da bi pri tem ogrožale kakovost svetlobe. In nekatere LED so pri tem boljši od drugih. Na primer, LED-sijalka s svetlostjo, primerljivo s 60-vatno žarnico z žarilno nitko, običajno porabi le 8 do 12 vatov. Predstavljajte si, da v trgovini na polici vidite dve LED-žarnici, ki sta obe označeni kot nadomestek za 60-vatne žarnice, vendar ena porabi 8, druga pa 12 vatov. Nam, običajnim smrtnikom, bi se na prvi pogled seveda zdelo, da bo 12-vatna sijalka svetila močneje od 8-vatne. A ni nujno tako. Povsem možno je, da bo »vatno« šibkejša svetlejša od močnejše. Zato je potrebno pri iskanju svetlosti LED-svetil  porabo v vatih v bistvu ignorirati.

Toda kako vedeti, koliko bo nekaj sijalka »dala od sebe«. To nam pove enota, imenovana lumen. Lumen je enota za merjenje svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe. Svetlobni tok se razlikuje od sevalnega toka, s katerim merimo celotno moč izsevane svetlobe in je prilagojen tako, da odraža različno občutljivost človeškega očesa na svetlobo različnih valovnih dolžin.

Lumen (lm) je torej dejanska mera zaznane svetlosti, ki jo zagotavlja nek vir svetlobe, in je številka, na katero morate biti najbolj pozorni pri nakupu LED-svetil. Za primerjavo je tukaj tabela, ki prikazuje pretvorbo vatov v lumne za žarnice z žarilno nitko in LED-sijalke.

Kot lahko vidite, žarnica lahko porabi do petkrat več moči za enako število lumnov. Preden se odpravite v trgovino zato razmislite, »koliko lumnov« potrebujete in ne koliko vatov.

Kaj pa Kelvini?
Na embalaži svetil LED bo z enako stopnjo pomembnosti, kot je svetilnost, označena tudi barvna temperatura. Hmmm… ali ni temperatura veličina, ki označuje, kako toplo oziroma hladno je nekaj? Načeloma je, toda enako, kot je liter enota za volumen, čeprav je »normalna« enota kubični meter, je tudi v tem primeru podobno.

Ko govorimo o barvni temperaturi govorimo o parametru, ki opisuje barvo vira vidne svetlobe. In to tako, da barvo svetlobe, ki jo oddaja sijalka, primerjamo z barvo svetlobe, ki jo oddaja idealizirano neprozorno, neodsevno telo. Temperatura idealnega oddajnika, ki se najbolj ujema z barvo, je definirana kot barvna temperatura prvotnega vira vidne svetlobe.

Žarnice z žarilno nitko običajno oddajajo toplo, rumenkasto svetlobo, LED-sijalke pa so na voljo v različnih barvah. Kot je pokazal Philips Hue, lahko sijalke LED prikazujejo impresivno paleto barv, od vijolične do rdeče, pa vse do celotnega spektra belih in rumenih barv. To je sicer lepo in prav, a za dom običajno iščemo nekaj podobnega svetlobi, ki jo oddajajo žarnice z žarilno nitko.

Dve najbolj priljubljeni barvi, ki sta na voljo za LED-sijalke, sta mehka bela (imenovana tudi topla bela) in svetla bela (imenovana tudi dnevna svetloba). Ni nič zapleteno, kajne?

Mehka bela in topla bela barva oddajata rumeno, svečam podobno svetlobo, podobno žarnicam z žarilno nitko, medtem ko sijalke, označene kot svetlo bele ali dnevne, oddajajo bolj belo svetlobo, podobno dnevni svetlobi in tisti, ki jo vidite v pisarnah in trgovinah.

Barvna temperatura in se meri na Kelvinovi lestvici. Nižja je številka, toplejša (bolj rumena) je svetloba. Celoten razpon lestvice je nekako med 2000 in 6000 K. Tipična mehka bela žarnica z žarilno nitko je nekje med 2700 K in 3500 K, zato če je to barva, ki jo iščete, pri nakupu LED žarnic poiščite ta razpon, če pa želite nekaj v barvi dnevne svetlobe, pa poiščite sijalke z nazivno vrednostjo 4000 K ali več.

preberite še to

Star telefon kot varnostna kamera

Dajte svojemu staremu telefonu novo življenje - pretvorite ga v domačo varnostno napravo.

Lahko pri lučeh pozabimo na vate?

Nekateri jih še vedno imamo v mislih, saj so nam dali občutek, kako močno bo svetila neka luč.

Video zvonci: tehnologija, ki spreminja vhodna vrata

Video zvonec danes ni več le pripomoček za udobje, temveč naprava, ki združuje varnost, nadzor nad dostavami i...

Majhen, brezžičen in vsestranski

Senzor Aqara FP300 postavlja nove standarde v pametnem domu

Kakšna pa je stopnja vlage v vašem domu?

Še malo in pričela se bo kurilna sezona, ki bo spet prinesla težavo, imenovano (pre)suh zrak, ki l...

Senčenje ne pomaga…

Ali nadstrešek zunanje enote klimatske naprave res zmanjša račun za elektriko?

Vetrna turbina na strehi

Majhne, a zmogljive turbine, ki jih je enostavno namestiti na strehe stanovanjskih objektov in s čisto energij...

Hitro, čvrsto in ceneje

Dvonadstropna družinska hiša, 3D-natisnjena v samo 18 urah