Zgodovina Thread protokola se je začela okoli leta 2014, ko so se velika tehnološka podjetja (Google Nest, ARM, Samsung, Qualcomm in drugi) združila v Thread Group. Namen pobude je bil oblikovati komunikacijski standard, ki bo posebej optimiziran za IoT naprave in bo rešil težave, ki so pestile Zigbee in druge sisteme. Od začetne specifikacije Thread 1.0 do danes se je protokol razvijal v smeri večje združljivosti, varnosti in avtomatizacije. S pojavom protokola Matter je Thread končno postal ključni gradnik prihodnjih pametnih omrežij.
Tehnološko gledano Thread temelji na IEEE 802.15.4 fizični plasti, enako kot Zigbee, vendar dodaja IP-temeljne mehanizme. Ker Thread uporablja IPv6, se lahko naprave vključijo neposredno v omrežje, kar pomeni lažjo integracijo, manj vmesnikov in boljšo interoperabilnost. Thread deluje v načinu mesh topologije, kjer vsaka naprava aktivno pomaga širiti signal naprej. To prinaša pomembno prednost: če ena naprava odpove, omrežje samodejno preusmeri komunikacijo prek drugih vozlišč.
V Thread omrežju obstajajo različne vloge naprav:
- Usmerjevalniki (routerji): posredujejo promet drugim napravam.
- Mejni usmerjevalnik (border router): povezuje Thread z domačim IP omrežjem (nujno za integracijo).
- Končna naprava (end device): nizkoporabne naprave (senzorji) z minimalno komunikacijo.
Ključna prednost Threada je izjemno nizka poraba energije. End Device lahko delujejo več let na eno baterijo, kar je bistveno za senzorje gibanja, odpiranja vrat, vlage ali temperature. Poleg tega se omrežje samodejno optimizira – nove naprave lahko izboljšajo doseg druge, stare naprave pa lahko izpadejo brez vpliva na stabilnost sistema.
Thread je tudi izjemno hiter pri vzpostavljanju povezav. Bluetooth in Zigbee potrebujeta zaznavno časa pri prebujanju iz spanja, medtem ko Thread zagotavlja skoraj takojšnje odzive, kar je ključnega pomena pri alarmnih sistemih ali avtomatiziranem osvetljevanju.
Na evropskem trgu so naprave s Thread podporo čedalje pogostejše. Najbolj prepoznavni primeri so:
- Apple HomePod mini (deluje kot Border Router)
- Apple TV 4K (2022) (prav tako Border Router)
- Google Nest Hub (2. gen.) in Nest Wi-Fi Pro
- Eve Energy, Eve Door & Window, Eve Motion (po nadgradnjah firmware)
- Nanoleaf Essentials (sijalke in LED trakovi)
Sodobne kombinacije več Border Routerjev v istem domu ustvarijo samozdravilno omrežje, ki se samodejno prilagaja in ponuja optimalne poti komunikacije.
Slabosti Thread protokola so predvsem početje nezrelosti trga. Mnogo naprav starejših generacij ga ne podpira, integracije med proizvajalci pa so včasih še v fazi učenja. Poleg tega mora uporabnik razumeti koncept Border Routerjev, saj Thread brez njih ne more komunicirati z zunanjim svetom.
Največja vrednost Threada se pokaže v povezavi s standardom Matter. Matter uporablja Thread za komunikacijo nizkoporabnih naprav in Wi-Fi za zmogljivejše elemente (kamere, zaslone, zvočnike). Ta kombinacija omogoča popolno interoperabilnost in s tem resnično univerzalni pametni dom, kjer blagovna znamka ne bo več pomembna.
Thread je torej lokalno, stabilno, energetsko učinkovito in varno omrežje, pripravljeno na dolgoletno rast IoT trga. Številni proizvajalci ga označujejo kot »naslednjo evolucijo Zigbeeja«, in glede na trenutne trende je Thread verjetno jedro prihodnosti pametnih sistemov v domovih po vsem svetu. ▪
