Dokaj uspešna poteza je bil stari dobri Completely Automated Public Turing test to tell Computers and Humans Apart (popolnoma avtomatiziran javni Turingov test, ki loči računalnik od človeka), ali kratko CAPTCHA, znotraj katerega ste morali natipkati, kaj pravi grdo zapisano besedilo na sliki. Algoritem se je nato dopolnjeval, tako da smo dobili dve besedi, z reCaptcha V2 slike (»na katerih slikah so prikazani semaforji?«), potem pa… Potem je prišla reCaptcha V3, kjer je kar naenkrat postalo dovolj, če kliknemo kvadratek »Nisem robot«… So opustili »varovanje«? Seveda ne.
V novem sistemu to, da kliknete, da niste robot, ne pomeni, da se vam bo kar naenkrat verjelo na besedo oziroma klik. Nov(ejši) sistem deluje tako, da analizira vaše obnašanje med brskanjem po spletu. Vsega, kar sistem analizira, avtorji seveda ne izdajo, saj bi s tem olajšali delo goljufom, ve pa se, da gre za analizo zgodovine brskanja, analizo časovnih razmikov med kliki na posameznih elementih na spletnih straneh in še kaj se najde. In če sistem »posumi«, da bi lahko šlo za robota, postreže s prejšnjo verzijo, torej sliko.
Zadeva je torej precej zanesljiva, seveda pa se tu pojavi vprašanje varovanja zasebnosti. Se strinjamo, da nek algoritem brska po naših navadah z namenom ugotoviti ali smo dejanski človek? ▪
