Čeprav so zdaj več ali manj pozabljene, pa so imele diskete svojevrsten čar. Če gledamo z očmi sedanjega uporabnika, je bil ta čar milo rečeno mazohističen, a tistih 640 KB oziroma kasneje 1,2 in celo 1,44 MB na »ta malih disketah« je bilo dovolj za marsikaj. Poleg računalniških revij, kot je bil slovenski WIN.INI, ste v zgodnjih devetdesetih recimo vsak mesec dobili disketo, na kateri je bilo deset programov za Windows. Lahko zdaj najdete deset takih, ki bi bili skupaj veliki dober megabajt? In zakaj naj bi bile diskete mazohistične? Zato, ker je trajalo celo večnost, da so se prekopirale, da so zelo pogosto »crknile«, tako da je bilo pomembne podatke za vsak slučaj nujno kopirati na več medijev, da o tem, da ste recimo takrat priljubljeni program za vektorsko risanje Corel Draw! dobili na več kot dvajsetih disketah niti ne govorimo, da je bila mera polna, pa je tudi vsaka nadgradnja prišla v takšnem ali še večjem številu. In ker je bilo teh nadgradenj kar nekaj (pisec teh vrstic se spomnim ene, lahko bi bila različica 2.0, ki je prišla do različice n, torej a, b c,… n), je bilo potem tudi disket kar nekaj…
No, pa ne bomo več razpredali… Če vas zanima, kako so izdelovali »ta majhne« 3,5-palčne diskete, na katere je bilo mogoče spraviti 1,44 MB podatkov, si lahko ogledate spodnji video…
Vir: YouTube
