Trenutek za umetno inteligenco v Srednji Evropi

Ob včerajšnjem začetku digitalnega vrha EU v Gdansku, ki se odvija pod okriljem poljskega predsedovanja EU, je združenje AI Chamber predstavilo akcijski načrt za razvoj umetne inteligence v Srednji in Vzhodni Evropi. Gre za prelomno pobudo, katere cilj je preoblikovanje Srednje in Vzhodne Evrope v globalno konkurenčno središče za inovacije na področju umetne inteligence. Akcijski načrt za umetno inteligenco temelji na prepričljivih gospodarskih podatkih, v obdobju več mesecev pa so ga pripravili partnerji iz celotne regije, vključno iz Slovenije. Predstavljen je v odločilnem trenutku: z več kot 150 milijoni državljanov in skupnim BDP v višini 2,5 bilijona EUR je Srednja in Vzhodna Evropa na prelomnici, ko lahko uvedba ali zanemarjanje umetne inteligence v naslednjih 24 mesecih določi gospodarsko pot regije za desetletja.

Visoke stave za podcenjeno regijo
Na kocki je veliko. Stopnja uporabe umetne inteligence v regiji močno zaostaja za Zahodno Evropo. V Romuniji je na primer do leta 2024 umetno inteligenco uvedlo le 3,1 odstotka podjetij, kar je najmanj v EU. Za primerjavo – na Danskem je umetno inteligenco uvedlo skoraj 28 odstotkov podjetij (v Sloveniji skoraj 21 odstotkov). V celotni Srednji in Vzhodni Evropi so mala in srednja podjetja v še večjem zaostanku, saj je le 4-6 odstotkov podjetij v regiji uvedlo umetno inteligenco, večina pa jih je še vedno v fazi neformalnega eksperimentiranja.

Glede na to ozadje načrt poudarja, da bi lahko uresničenje celotnega potenciala, ki ga predstavlja umetna inteligenca, BDP Srednje in Vzhodne Evrope povečalo za do 100 milijard EUR na leto (5 odstotkov), kar je primerljivo z dodajanjem gospodarstva v velikosti Hrvaške vsako leto. Po bolj ambicioznem scenariju bi lahko koristi znašale celo 135 milijard EUR ali 8 odstotkov BDP regije. Vendar se priložnost hitro izteka, brez hitrega in usklajenega ukrepanja pa bi se lahko učinki skrčili na zgolj 15 milijard EUR.

Srednja in Vzhodna Evropa ima nekaj ključnih prednosti, ki odpirajo edinstveno priložnost: dokazana uspešnost pri razvoju naprednih tehnologij, vrhunsko izobraževanje na področjih naravoslovja, tehnike in matematike, visoko usposobljen tehnični kader ter hitro rastoči zagonski ekosistem. Po mnenju združenja AI Chamber bi lahko umetna inteligenca služila kot pospeševalec razvoja ter malim in srednje velikim podjetjem zagotovila prava orodja, omogočila globalno rast konkurenčnim zagonskim podjetjem, pritegnila naložbe in pod črto dvignila življenjski standard po vsej regiji.

Načrt s petimi stebri za preobrazbo regije
Akcijski načrt za umetno inteligenco v Srednji in Vzhodni Evropi opredeljuje konkreten, regiji prilagojen načrt izvedljivih priporočil po meri za povečanje storilnosti, pospešitev prebojnih inovacij in zmanjšanje zaostanka za Zahodom, ko gre za konkurenčnost. Strategija, ki temelji na usklajenem regionalnem ukrepanju in ne na razdrobljenih nacionalnih prizadevanjih, poziva k usklajevanju med vladami, podjetji, akademsko sfero in civilno družbo, da bi se v regiji Srednje in Vzhodne Evrope oblikoval enoten in izjemno učinkovit ekosistem umetne inteligence.

Načrt združenja AI Chamber temelji na petih strateških stebrih, ki skupaj odpravljajo sistemske ovire za razvoj in uvedbo umetne inteligence - zlasti med malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) v regiji, ki predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi ter ustvarijo približno 50 odstotkov BDP.

»To je načrt za preobrazbo, vendar ni primeren za vse. Sodelovali bomo z lokalnimi organi, ministrstvi in partnerskimi organizacijami v vseh državah Srednje in Vzhodne Evrope, da bi ta načrt prilagodili in izpeljali tam, kjer to najbolj pomembno,« pravi Tomasz Snażyk, izvršni direktor združenja AI Chamber.

Prvi steber se začne z infrastrukturo. V regiji trenutno primanjkuje računalniških zmogljivosti, nujnih za konkurenčnost: Slovenija, Bolgarija in Češka so z nacionalnimi superračunalniki sicer naredile korak naprej, vendar so skupne kapacitete visokozmogljivega računalništva (HPC) v Srednji in Vzhodni Evropi še vedno bistveno slabše od Zahodne Evrope. Načrt Chamber AI predlaga vzpostavitev regionalno integriranih visokozmogljivih računalniških omrežij, ki povezujejo obstoječe nacionalne superračunalnike, da bi zagonskim podjetjem, malim in srednje velikim podjetjem ter raziskovalcem zagotovili računalniško moč, potrebno za razvoj naprednih rešitev umetne inteligence ali zagon preizkusnih okolij na področjih, kot sta zdravstvo in avtonomna vozila.

Na področju podatkov je v načrtu opisana vzpostavitev mreže znanja o odprtih podatkih v Srednji in Vzhodni Evropi za javne ustanove, ki bo omogočila izmenjavo najboljših praks ter izboljšala dostopnost nacionalnih portalov za dostop do odprtih podatkov za razvijalce in raziskovalce. Z uvedbo skupnih standardov upravljanja ter ustanovitvijo čezmejnih podatkovnih skladov v panogah, kot sta zdravstvo in proizvodnja, bodo lahko deležniki varno združevali podatke ter tako postavili temelje za učinkovitejše in zanesljivejše učenje modelov umetne inteligence.

Znanje je adut v rokavu regije, a obenem njena šibka točka. Čeprav regija izobražuje vrhunske diplomante s področij znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, se spopada z begom možganov in pomanjkanjem praktičnih izkušenj na področju umetne inteligence. Načrt predvideva obsežne naložbe v izobraževanje o umetni inteligenci in usposabljanje, od nacionalnih šolskih programov do več kot 1000 v celoti financiranih štipendij za umetno inteligenco. Nova pobuda za kroženje možganov bo ponujala finančne spodbude za vrnitev izseljenih strokovnjakov s področja umetne inteligence, da vodijo raziskovalne laboratorije, zagonska podjetja ali projekte v javnem sektorju.

Načrt ponuja svež in usklajen pristop k pereči temi regulacije. Ob uveljavitvi Akta EU o umetni inteligenci se bodo vlade držav Srednje in Vzhodne Evrope znašle pred dvojnim izzivom: kako zagotoviti skladnosti s predpisi ter ohraniti konkurenčnost. Akcijski načrt predlaga vzpostavitev regionalnih regulativnih peskovnikov, v katerih bi lahko zagonska podjetja varno preizkušala sisteme umetne inteligence brez zapletenih pravnih ovir. Načrt se zavzema tudi za oblikovanje sveta za politiko umetne inteligence v Srednji in Vzhodni Evropi, s katerim bi imela regija večji vpliv v Bruslju in zagotovila, da bi pravila na ravni EU odražala potrebe regije - na primer zaščito malih in srednjih podjetij pred nesorazmernimi obremenitvami.

V zadnjem delu načrt rešuje morda največjo pomanjkljivost regije: pomanjkanje naložbenega kapitala. Leta 2024 so zagonska podjetja v regiji Srednje in Vzhodne Evrope zbrala le 2,3 milijarde evrov tveganega kapitala, kar je le majhen odstotek v primerjavi z Zahodno Evropo. Regijo doseže manj kot 10 odstotkov vseh naložb v umetno inteligenco na ravni EU. Strategija združenja AI Chamber zato predlaga vzpostavitev nacionalnih programov za raziskave in razvoj na področju umetne inteligence, ki bi ponujali namenska nepovratna sredstva za projekte umetne inteligence na univerzah, v raziskovalnih inštitutih ter v javno-zasebnih partnerstvih. Ti programi bi pomagali obetavne zamisli, še zlasti v tradicionalnih panogah, kot sta proizvodnja in kmetijstvo, preoblikovati v prave izdelke in rastoča podjetja.

»Regija Srednje in Vzhodne Evrope si ne more privoščiti, da bi čakala na razvoj dogodkov. Naslednjih 12 do 24 mesecev je za nas ključnih ter zahteva pogumno, usklajeno in takojšnje ukrepanje, saj si lahko le tako zagotovimo položaj konkurenčnega in inovativnega gospodarstva v EU. To obdobje bo odločalo o tem, ali bo Srednja in Vzhodna Evropa postala globalni igralec na področju umetne inteligence ali ostala le pasivni opazovalec,« dodaja Tomasz Snażyk. »UI je gospodarska priložnost naše generacije. Če bomo malim in srednje velikim podjetjem zagotovili prava orodja, podatke in kapital, ne bodo samo konkurenčna, temveč se bodo naučila voditi.«

Srednja in Vzhodna Evropa z novo blagovno znamko. Iz zaledja v prve vrste inovacij umetne inteligence
Avtorji pobude poudarjajo, da akcijski načrt za umetno inteligenco v Srednji in Vzhodni Evropi ni namenjen le odpravljanju zaostanka, temveč tudi preoblikovanju podobe regije, ki je nekoč veljala zgolj za destinacijo za zunanje izvajanje. Danes ima izjemen potencial, da se uveljavi kot središče inovacij, raziskav in globalnih zagonskih podjetij na področju umetne inteligence. Načrt predvideva oblikovanje portfelja CEE AI Champions, v katerem bodo izpostavljena podjetja, kot so UiPath, Rossum in Infermedica, ter obsežno mednarodno akcijo za krepitev blagovne znamke, ki bo Srednjo in Vzhodno Evropo predstavila kot globalno zgodbo o umetni inteligenci.

»Srednji in vzhodni Evropi za uspeh ni treba posnemati Silicijeve doline ali Zahoda, temveč mora okrepiti lastne prednosti,« poudarja Snażyk. »Z uspešnimi lokalnimi ekosistemi, cenovno dostopnim kadrom in usklajenim prizadevanjem lahko ustvarimo globalno konkurenčna zagonska podjetja, ki nastajajo in rastejo v Ljubljani, Pragi, Sofiji ali Vilni - ne le v Londonu ali San Franciscu.«

Trenutek nujnosti in priložnosti
Ker so mala in srednje velika podjetja v središču gospodarstev Srednje in Vzhodne Evrope, je strateško uvajanje umetne inteligence redka priložnost za večkratno povečanje storilnosti in konkurenčnosti. Nujnost je prisotna tako v regiji kot na vsej celini. Umetna inteligenca postaja ključno orodje za blaženje posledic demografskih trendov, zahezitev naraščajočih stroškov dela in ohranjanje globalne konkurenčnosti. Kljub temu je uporaba umetne inteligence še vedno nizka – le 4-6 odstotkov v Srednji in Vzhodni Evropi ter 13,5 odstotka v celotni EU, kar je precej pod pričakovanji EU, ki je si je za cilj zastavila 75 odstotkov do leta 2030.

Čeprav regija predstavlja 22 odstotkov prebivalstva EU, je njen delež v BDP zgolj 11 odstotkov. Vztrajni digitalni zaostanek za Zahodom še naprej omejuje potencial umetne inteligence v ključnih panogah, kot so proizvodnja, zdravstvo in javna uprava.

Akcijski načrt za Srednjo in Vzhodno Evropo je odgovor na ta razkorak. Pripravljen je v tesni povezavi s širšo digitalno agendo EU in predstavljen med poljskim predsedovanjem Svetu EU, s čimer poudarja povečane ambicije regije na evropskem prizorišču.

Celoten akcijski načrt za umetno inteligenco prenesite z naslov aiactionplan.eu