Umazana UI

Umetna inteligenca je postala eden od pomembnih delov naših življenj, pa naj si to želimo ali ne. Njeno bistvo so seveda računalniki oziroma procesi, ki tečejo v njih. Računalniki pa seveda porabijo določeno količino energije. Včeraj smo pisali o tem, kako požrešno je rudarjenje za kriptovalutami, danes pa se malce pozabavajmo z umetno inteligenco. Je ta tudi tako požrešna?

Neposredne primerjave ni in  je tudi več ali manj neizvedljiva, saj ne moremo vedeti, koliko sistemov umetne inteligence teče v svetu. Raziskovalci univerze MIT so zato raziskali, koliko CO₂ proizvede en sam sistem umetne inteligence oziroma strojnega učenja in nam s tem pričarati vsaj približno sliko, o kateri smo pisali pred nekaj tedni.

Torej - omenjena skupina je med seboj primerjala štiri sisteme umetne inteligence, namenjene razumevanju pisane besede: Transformer, ELMo, BERT in GPT-2. In kaj pomeni »razumevanje pisane besede«? Za boljšo predstavo povejmo, da gre pri recimo GPT-2 za sistem, ki je iz 40 GB internetnega besedila sposoben napovedati, kakšna bo naslednja beseda, tega pa se je naučil z analizo besedil na več kot 8 milijonih spletnih strani. Takšno učenje seveda zahteva čas, procesorsko moč in posledično – električno energijo. Znanstveniki so pri vsakem omenjenem sistemu izmerili enodnevno porabo energije, številko nato množili s številom dni, potrebnih za učenje umetne inteligence, nato pa, z upoštevanjem povprečne emisije ogljika pri proizvodnji električne energije, iz vsega skupaj izračunali povprečni ogljični odtis. In ta je res velik – kar 284 ton, kar je petkrat več od povprečnega avtomobila v njegovi celotni življenjski dobi.

Ta primerjava je sicer dokaj zgovorna, vendar obstajajo še druge, prav tako zanimive:

• let med New Yorkom in San Franciscom povzroči za okoli 900 kg emisij CO₂ po potniku,
• povprečen zemljan povzroči za okoli 5 ton emisij letno
• povprečen Američan za okoli 16,4 tone letno,
• povprečen avtomobil (vključno z gorivom) 57 ton v celotni svoji življenjski dobi.

Umetna inteligenca je torej precej velik onesnaževalec. In kaj o tem mislijo tisti, ki se z njo ukvarjajo. Podatki so jih zelo presenetili, saj o okoljskem vplivu njihovih sistemov niti razmišljali niso, kot je povedal Carlos Gómez-Rodríguez iz španske univerze A Coruña. Že res, da je ljudi na svetu veliko, da je veliko letalskih povezav in še več avtomobilov, toda tudi sistemov umetne inteligence je vedno več.

Vir: MIT