Za boljšo digitalno pismenost starejših

Slovenija velja za eno bolj »starih« držav. Eden od pokazateljev, da je to res, je tudi tako imenovani indeks staranja. Gre za razmerje med številom oseb, starejših od 65 let in mlajših od 15 let. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) so v Sloveniji tri občine, v katerih je indeks staranja preko 300 (na vsakih 100 oseb, mlajših od 15 let, živi več kot 300 oseb, starejših od 65 let), kar 12 pa takšnih, kjer je indeks staranja nad 200.

Takšna struktura prebivalstva pred te občine seveda postavlja mnoge izzive, eden bolj perečih pa je tudi digitalna pismenost. Starejši ljudje se namreč vedno težje spopadajo s sodobnimi tehnologijami, saj niso odraščali v dobi digitalne tehnologije. Zato pogosto nimajo osnovnega razumevanja sodobnih digitalnih naprav in platform in ne znajo uporabljati računalnikov, pametnih telefonov in tablic, ki so postali ključni za komunikacijo in pridobivanje informacij v vsakdanjem življenju. Posledica nerazumevanja sodobnih tehnologij je pogosto tudi strah pred njimi in posledično manjša pripravljenost oziroma motivacija za učenje. Večina »starih« občin je tudi precej daleč od mestnih središč, to pa pomeni, da so tudi izobraževalni viri težko dostopni. Tako mnogi starejši, ki bi imeli željo in voljo po pridobivanju digitalnih znanj, nimajo dostopa do ustrezne pomoči ali usposabljanja. In nenazadnje sta tu tudi varnost in zasebnost. Starejši so pogosto tarča spletnih goljufij ali zlorab, saj večinoma niso dovolj dobro seznanjeni z nevarnostmi, ki prežijo na spletu in kako se pred njimi obvarovati.

Vsi ti izzivi ustvarjajo kompleksen problem, ki zahteva celovite rešitve, kot so prilagojena izobraževanja, dostop do podpornih skupnosti in prilagoditve digitalnih storitev, da bi bile bolj prijazne starejšim uporabnikom. Slovenija v digitalni pismenosti starejših zaostaja za povprečjem EU, kar potrjujejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Leta 2021 je v starostni skupini od 65 do 74 let delež oseb brez digitalnih veščin znašal 45 %, kar je nad povprečjem EU-27 (41 %). Projekcije o staranju prebivalstva (Eurostat) kažejo, da se bo v prihodnjih desetletjih pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Lani so starejši od 65 let predstavljali 21 %, leta 2100 naj bi jih bilo že 32 %.

Skladno s svojo strateško zavezo za ustvarjanje trajnostne prihodnosti so se v zavarovalnici Generali odločili, da se bodo vključili v prizadevanja pri premagovanju teh izzivov. S pobudo za digitalno opismenjevanje starejših so zagnali dolgoročni projekt, ki so ga poimenovali »Digitalno samostojni«. V sodelovanju z družbo ISA znanje in izbranimi občinami bodo v okviru projekta nudili štiridnevne brezplačne osnovne in nadaljevalne tečaje, namenjene usposabljanju starejših za uporabo novih tehnologij. Tečajniki bodo spoznali osnovno uporabo interneta, e-pošte, pametnih telefonov, se naučili vzpostaviti video klic, dostopati do storitev e-zdravja in podobnih, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju. Pri Generaliju so se odločili, da prve tečaje organizirajo v občinah, ki imajo zelo visok indeks staranja. Novembra so z delavnicami začeli v Lendavi, Kranjski Gori in Piranu, spomladi 2024 pa se jim bodo pridružile še nove občine.

Več o pobudi »Digitalno opismenjevanje starejših« in projektu »Digitalno samostojni« lahko preberete na spletni strani projekta, kjer boste dobili informacije o tečajih v vaši bližini in načinu, kako se nanje prijaviti. ▪