Bomo umetno blokirali sonce

Zdaj je verjetno tudi največjim skeptikom jasno, da so klimatske spremembe, katerim priča smo, posledica človekovega obnašanja in da če ne bomo v kratkem kaj naredili, se nem ne piše dobro. Največ se seveda govori o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, obstajajo pa tudi drugi predlogi, ki bi lahko dopolnili obstoječe metode. Eden takšnih predlogov je nastal tudi v glavah znanstvenikov univerze Harvard. Njihova ideja je, da bi s pomočjo letal v atmosfero spustili delce, ki bi odbijali sončno svetlobo in s tem posledično zmanjšali segrevanje ozračja. Ocenjuje se, da bi na ta način lahko znižali povprečno temperaturo za okoli 1,5 stopinje Cezija, cena projekta pa bi bila okoli 10 milijard dolarjev letno.

Takšna geoinženirska in »chemtrailska« metoda se seveda marsikomu zdi šokantna, a zadeva ni kar tako za lase privlečena, saj ima čisto dobre znanstvene korenine. Ideja temelji na dogajanju iz leta 1991, ko je na Filipinih izbruhnil vulkan Mount Pinatubo in v atmosfero poslal na milijone ton pepela in žveplovega dioksida. Znanstveniki so takrat ugotovili, da je ta pepel, ki je za precej časa zakril sonce, povzročil globalno znižanje temperature za dobre pol stopinje Celzija. Seveda je sledilo logično vprašanje – če je en sam vulkan imel tako velik vpliv na klimatske razmere, ali lahko postopek kako umetno ponovimo, seveda brez lave, eksplozij in strupenih plinov. Lahko umetni delci, ki bo odbijali sončno svetlobo, dejansko znižajo temperaturo? In kako lahko to ugotovimo? Brez testiranj ne bo šlo. In ta naj bi se začela prihodnje leto.

Preden pa ljubitelji chemtrailsov in podobnih teorij zarot skočite v zrak povejmo, da bo test zelo skromen, saj se znanstveniki zavedajo, da je igranje z atmosfero lahko zelo nevarno. Zato bodo poskus izvedli tako, da bodo nekaj kilometrov visoko spustili balon, ki bo, ko bo prišel na ustrezno višino, izpustil okoli 400 gramov kalcijevega karbonata. Ta ima enak učinek, a je bistveno manj škodljiv od žveplovega dioksida. Ko bo kalcijev karbonat v zraku, bo balon en dan letel okoli oblaka, ki bo tako nastal in zbiral podatke o dogajanju. Te bodo nato znanstveniki na zemlji analizirali in poskušali izvesti simulacije dogajanja v večjem obsegu.

Vir: Nature