Omeniti je potrebno vsaj štiri. Vse stojijo na morju, saj tam lahko zajamejo več vetrne energije in s tem proizvedejo več elektrike. Vse štiri so v prototipni fazi, nekatere že stojijo, druge pa se gradijo.
Kot lahko vidite iz zgornje tabele je oziroma bo največja vetrna stala na Kitajskem, točneje na Južnem kitajskem morju. Visoka bo 264 metrov, dolžina njenih lopatic bo 118 metrov, premer rotorja bo 242 metrov, ko jo bodo zagnali, kar naj bi se zgodilo leta 2026, pa bo njena nazivna moč 16 MW, kar naj bi bilo dovolj za okoli 20.000 gospodinjstev.
Drugi dve velikanki stojita na Danskem, ki je bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pionir na področju vetrnih elektrarn, dansko podjetje Vestas pa je še zdaj največji svetovni proizvajalec vetrnic. V tej državi bosta še letos zagnana dva velika prototipa – enega gradi Vestas, drugega pa Siemens Gamesa. Vestasova bo visoka 280 metrov, dolžina njenih lopatic bo 116 metrov, premer rotorja 236 metrov, nazivna moč pa 15 MW, Siemensova pa bo le malenkost manjša, saj bodo njene lopatice le meter krajše, premer rotorja bo enak, moč pa 14 MW.
Edina od omenjene prototipne četverice, ki že stoji, je bila zagnana oktobra lani, stoji pa ob nizozemski obali. Zgradil jo je ameriški General Electric, dolžina njenih lopatic je »le« 107 metrov, premer rotorja je 220 metrov, nazivna moč pa 14 MW.
Številke same ne povedo veliko, če se ne postavijo v nek kontekst oziroma primerjajo z nečim znanim. Pa si oglejmo Slovenijo - TEŠ 6 ima izhodno moč 542,3 MW, jedrska elektrarna Krško 696 MW, dravske elektrarne skupaj 587 MW, elektrarne na spodnji Savi 186 MW, soške pa 136 MW.
Kaj pa cene? Proizvodnja in postavitev ene takšne velike vetrnice stane 11 in 12 milijoni evrov in če bi to »prevedli« na naše razmere, bi za 110 do 120 milijonov lahko dobili moč, primerljivo z vsemi soškimi elektrarnami. Sliši se lepo, a stvari seveda niso tako preproste, saj je marsikaj odvisno od geografije, klimatskih razmer, pa seveda politike, tako državne kot lokalne…
Vir: Visual Capitalist
