Čeprav dihanje običajno usklajujemo brez posebnega razmišljanja, ni tako preprosto, kot bi lahko sklepali. S spremljanjem dihanja skozi celoten dan so raziskovalci odkrili vzorce, ki so tako značilni, da se primerjajo z ali celo presegajo natančnost glasovne prepoznave.
Raziskava, objavljena v reviji Current Biology, temelji na predpostavki, da so naši možgani unikatni, zato naj bi bila tudi dihalna aktivnost pri vsakem posamezniku posebna. Da bi hipotezo preverili, so znanstveniki z Weizmannovega inštituta za znanost razvili lahko nosljivo napravo s cevko pod nosnicama, ki je merila pretok zraka skozi nos 24 ur.
Napravo so testirali na 100 zdravih mladih odraslih brez zgodovine operacij nosu ali motenj spanja. Udeleženci so med nošenjem naprave izvajali svoje vsakodnevne aktivnosti, vključno s spanjem, hkrati pa so z namensko mobilno aplikacijo beležili svoje dejavnosti in izpolnjevali vprašalnike.
Za analizo vzorcev dihanja so raziskovalci iz dihalnih podatkov pridobili 24 parametrov, kot so značilnosti vdiha in izdiha. Vzorci so bili ločeni glede na stanje spanja in budnosti. Na podlagi zbranih podatkov so z učenjem algoritma uspeli člane raziskovalne skupine zanesljivo identificirati zgolj na podlagi podatkov o pretoku zraka skozi nos.
Raziskovalce je zanimalo tudi, ali so te edinstvene dihalne značilnosti stabilne skozi čas. Zato so pri 42 udeležencih čez določen čas izvedli dodatno merjenje dihanja. Tudi po dveh letih so se variacije v dihanju izkazale za stabilne in značilne za posameznika. »Mislila sem, da bo osebo zelo težko identificirati, ker vsi počnejo različne stvari – tečejo, študirajo ali počivajo,« je povedala avtorica Timna Soroka z Weizmannovega inštituta za znanost. »Izkazalo se je, da so bili njihovi vzorci dihanja izjemno prepoznavni.«
Poleg tega je raziskava pokazala tudi povezavo med značilnostmi dihanja in duševnim zdravjem posameznika. Na primer, udeleženci z višjim rezultatom na vprašalniku za anksioznost so med spanjem imeli krajše vdihe in daljše premore med dihanjem. »Intuitivno domnevamo, da stopnja depresije ali anksioznosti vpliva na način dihanja,« je dejal soavtor Noam Sobel. »A morda velja obratno – morda način dihanja prispeva k nastanku tesnobe ali depresije. Če je to res, bi lahko s spremembo dihanja vplivali na te motnje.«
Kljub obetavnim rezultatom naprava še ni pripravljena za široko uporabo. Med preskusi se je namreč dogajalo, da so se cevke med spanjem premaknile, kar je zmanjšalo udobje in otežilo dolgotrajno uporabo. Poleg tega naprava ne zajema dihanja skozi usta, zato ta vidik ostaja neizmerjen. Raziskovalna skupina zato trenutno razvija izboljšano, bolj uporabniku prijazno različico za vsakodnevno rabo.
Raziskava je bila objkavljena v strokovni publikaciji Current Biology.
Vir: Cell Pass
