Skoraj 1300 km/h v potniškem letalu

Letalo Boeing 797-9 je na leti iz Los Angelesa proti Londonu doseglo hitrost 801 miljo na uro (1289 km/h), kar je ena najvišjih hitrosti, ki jih je kdaj doseglo kakšno potniško letalo. Kako je letalo, katerega običajne hitrost je okoli 560 milj na uro (900 km/h), lahko doseglo takšno hitrost? Ob pomoči vetrov seveda.

Seveda gre za tako imenovane vetrovne stržene (jet-streams), ki pihajo na višini med 7-15 km v tako imenovani tropopavzi med troposfero in ionosfero. Ti vetrovi dosegajo hitrosti med 200 in 400 km/h, pihajo pa od zahoda proti vzhodu in potniška letala jih redno s pridom izkoriščajo, saj opazno zmanjšajo tako čas potovanja kot tudi porabo goriva. Omenjeno letalo je omenjeno hitrost doseglo na višini 36.000 čevljev (10.970 metrov) nad Long Islandom v ameriški državi New York.

In kako to, da do sedaj ni še nobeno letalo, ki je »štopalo« ta vetrovni stržen, ni letelo tako hitro? Zato, ker je 19. februarja, ko se je to zgodilo, veter pihal z rekordnimi 370 km/h in seveda krepko pomagal k hitrejšemu letu letala. Toda 1290 km/h? A ni hitrost zvoka »le« 340 m/s oziroma 1226 km/h? Je letalo torej prebilo zvočni zid? In če je, kako to, da pri tem ni razpadlo? Da, hitrost zvoke je res približno (odvisna je od več faktorjev) takšna, toda pri vsem skupaj je potrebno upoštevati dejstvo, da je hitrost vedno relativna in je odvisna od hitrosti, s katero se giblje točka, iz katere vse skupaj opazujemo. Pri letalih poznamo zato dve »vrsti« hitrosti – zemeljsko in zračno. Prva se meri glede na neko statično točko na zemlji, druga pa upošteva še pomoč ali oviranje vetra. In zvočni zid se prebije takrat, ko zračna hitrost prebije 340 m/s in ne zemeljska. Omenjeno letalo je res letelo z zemeljsko hitrostjo, ki je višja od zvočne, a če od te hitrosti odštejemo »pomoč« vetra ugotovimo, da je bila zračna hitrost »le« dobrih 900 km/h in letalo zato ni prebilo zvočnega zidu. So pa bili potniki verjetno precej veseli…

Vir: Wired, slika je simbolična