Prvi naj bi na idejo votle Zemlje prišel astronom Edmund Halley (da tisti, ki je odkril komet, ki mu sedaj pravimo Halleyev), in jo leta 1692 predstavil javnosti. Teorija pravi, da Zemljo sestavljata (vsaj) dve krogli, ena v drugi, loči ju atmosferski pas, vsaka ima svoje magnetno pole, vrtita pa se neodvisno ena od druge. In od kod Halleyu ta ideja? Menda mu je nagajal kompas in edina razlaga, ki mu je padla na pamet je bila, da ga moti »notranja« Zemlja ali celo več njih. In ker se te vrtijo v obratni smeri kot zunanja, motijo kompase na površini. Po njegovem je Zemlja torej neke vrste ruska Babuška (saj veste, tista lutka v lutki), pri čemer pa naj bi prosto med njimi zapolnjevala osvetljena atmosfera, sposobna vzdrževati življenje. S svojo teorijo je med drugim razložil tudi pojav severnega sija oziroma Aurore Borealis, ki naj bi bila posledica uhajanja plinov iz notranje atmosfere.
Halleyeva ideja je pravzaprav nadaljevanje verovanj starih ljudstev, da je Zemlja votla, ta votlina ali votline pa so temačen in grozeč prostor, ki so ga stari Grki imenovali Had, nordijska ljudstva Svartalfheim, judje Sheol, kristjani pa Pekel.
Teorija se seveda sliši zelo bizarno, a je skozi naslednja desetletja in tudi stoletja dobila kar nekaj privržencev, ki so jo tudi »dodelali«. Eden najbolj znanih je John Cleves Symmes mlajši, ki je leta 1818 objavil prispevek z naslovom Circular No. 1 v katerem je trdil, da Halley nima čisto prav in da ne gre za Zemlje v Zemlji pač pa da je v njej ena sama velikanska votlina, ki ima celo svoje miniaturno sonce. A votlina naj ne bi bila popolnoma izolirana od zunanjega sveta – na severnem in južnem tečaju naj bi bili veliki odprtini, kasneje imenovani Symmsove luknje, ki naj bi omogočali dostop do tega notranjega sveta. Znanstveniki devetnajstega stoletja so se Symmsu več ali manj smejali, a možak ni odnehal in leta 1822 je celo uspel, da je ameriški kongres glasoval o tem ali naj se financira ekspedicija, ki bo dokazala njegovo teorijo luknje, a se glasovanje ni izreklo njemu v prid. A tudi to mu ni vzelo volje – z enako vnemo je na to temo predaval in objavljal članke vse do svoje smrti leta 1849. Kljub temu, da mu je malokdo verjel, pa je njegova ideja inspirirala celo vrsto piscev znanstvene fantastike, med drugim tudi Julesa Verna, ki je leta 1864 objavil svoje legendarno »Potovanje v središče zemlje«.
Razvoj znanosti je seveda šel naprej, a ideja o votli Zemlji ni umrla. Ne le, da je še vedno živa, sodobni »misleci« so jo tudi nadgradili z nadnaravnimi elementi in seveda teorijami zarote. Tako se sedaj govori o tem, da naj bi v tem podzemnem svetu živeli nacisti, ki so po drugi svetovni vojni ušli roki pravice, pa vikingi, potomci izgubljenih grenlandskih kolonij, pa potomci izgubljenih izraelskih plemen... Nekatere teorije pravijo, da v notranjosti Zemlje obstaja svet, imenovan Agartha, ki ga sestavlja okoli sto mest, v katerih živi zelo napredna civilizacija. »Ta civilizacija pozna tehnologijo letečih krožnikov, njeni ljudje živijo izredno zdravo in dočakajo starost več sto let. In ker živijo tako dolgo, se imajo čas učiti in je zato tudi njihova znanost zelo napredna. Atmosfera v tem svetu je idealna, saj je bog v njej ustvaril sonce, ki ponoči nudi nekaj manj, podnevi pa nekaj več toplote. In ker je sonce vedno prisotno, so tamkajšnja drevesa visoka 300 in več metrov, ljudje pa visoki tudi več kot 4,5 metra,« pravi eden najbolj gorečih sodobnih zagovornikov ideje Rodney Cluff. Vam je to kaj znano? Seveda vam je, saj gre mišmaš starih idej, od tistih iz Stare zaveze (raj, velikani, dolgoživost…), pa do ideje, ki smo jo videli v filmu Časovni stroj iz leta 1960, kjer je svet razdeljen na dve civilizaciji - Eloi živijo na površju Zemlje, ki so zelo podobni ljudem, a mentalno zelo omejeni in otročji, ter Morlocki, ki živijo pod zemljo in so grdi in zlobni. In ja, da ne pozabimo letečih krožnikov. Ti po Cluffu ne prihajajo iz vesolja ampak iz središča zemlje skozi prej omenjene luknje.
In kdo je ta Rodney Cluff? Je avtor knjige z naslovom World Top Secret: Our Earth IS Hollow, ki je izšla leta 2014. Da pred devetimi leti… Pa ne le to – Rodney je leta 2007 poskušal organizirati ekspedicijo, ki bi z ledolomilcem odplula iz Sibirije proti severnemu tečaju in dokazala, da obstaja Symmsova luknja. A ker mu ni uspelo zbrati dovolj denarja (okoli 17.000 € po članu posadke), je idejo začasno opustil.
A Symmsove luknje niso edini dostop do Agartha. Po svetu je še kar nekaj rovov, ki vodijo do tja. Nam najbližja sta na gori Epomeo na otoku Ischia v Neapeljskem zalivu, ter rov, izkopan pod eno od piramid v Gizi, ni pa jasno ali gre za Keopsovo ali katero drugo. Teh povezav je še kar nekaj, raztresene pa naj bi bile po vsem svetu.
Seveda se postavlja vprašanje, zakaj vsega tega ne vemo »navadni smrtniki«. Zato, ker baje obstaja mednarodna bančna zarota, ki vestno prikriva dokaze o votli zemlji in Symmsovih luknjah. In ti bančniki (zakaj ravno bančniki, ne ve nihče) naj bi celo obvladovali Naso in podobne agencije drugod po svetu do te mere, da te na vseh satelitskih posnetkih Symmsove luknje preprosto – brišejo. S Photoshopom…
Toliko da veste… Če ne verajmete, soi oglejte spodnja dva filma, ki vas bosta »podučila« o vsem.
▪
