V vesolje z balonom

Po šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer sta se dajali Sovjetska zveza in ZDA, smo sedaj nekako v fazi druge vesoljske tekme, kjer je tekmecev več, pa tudi vsebina je malce drugačna, saj za vsem skupaj ne stojijo le države ampak tudi podjetja, ki so v vesoljski tehnologiji našla svoje tržne niše. Tako poleg agencij, kot je NASA in držav, kot so ZDA, Kitajska, Rusija, Indija in še katera, v naslovih medijev najdemo tudi podjetja, kot so SpaceX ali Blue Origin. In če bo šlo v se po načrtih, se jim bo kmalu priključilo še eno – Leo Aerospace.

Ime Leo je nastalo iz okrajšave za Low Earth Orbit (nizkozemeljska orbita), podjetje pa se ukvarja z razvojem sistemov za hitro in učinkovito utirjanje tako imenovanih mikrosatelitov v nizkozemeljsko orbito, torej na višino med 600 in 2000 kilometrov.

Ideja, ki jo razvijajo, gre nekako takole. Mikrosatelit, težak največ 25 kilogramov, se pritrdi na balon, ki ga ponese do višine okoli 600 km, kjer je atmosferski zrak za 95 odstotkov redkejši kot na površju zemlje. Na tej višini se sproži raketni pogon, ki ponese satelit v vesolje. Zaradi manjšega zračnega upora tak sistem potrebuje bistveno manj goriva, pa tudi pot, ki znaša le okoli 18 kilometrov, je bistveno krajša, tako da se privarčuje tudi zaradi nje.

Ideja še zdaleč ni nova, saj se je ameriško letalstvo s takšnim »aerostatičnim balonom« v okviru Projekta Excelsior ukvarjalo že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, a je vse skupaj pokvarila država, ki se je odločila, da je bolj pomembno iti na Luno. Tako je projekt takrat zamrl, sedaj, ko postajajo mikrosateliti vse bolj aktualni, pa je vse skupaj spet postalo zanimivo.

Leo Aerospace sedaj išče investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti 8 milijonov dfolarjev, kolikor naj bi stal razvoj v prihodnjih dveh letih.

Vir: Purdue University