Pred leti so znanstveniki prišli na odejo, da bi črno-bele proge lahko služile tudi kot sistem uravnavanja temperature. Ker se črne proge bolj segrejejo od belih, nastanejo med njimi majhni zračni vrtinci, ki pomagajo hladiti žival. Švedski znanstveniki so lansko leto izvedli dokaj natančno študijo, ki je kazala na to, da takšni vrtinci ne morejo imeti hladilnega vpliva. A kot kaže, so se zmotili.
Biologinja Alison Cobb in njen mož, zoolog dr. Stephen Cobb menita, da ti vrtinci dejansko hladijo žival, a da je slika širša od tiste, ki so jo naslikali švedski znanstveniki. Zakonca Cobb sta kot okoljska raziskovalca preživela vrsto let v Afriki, točneje v Keniji, in opazovala živali v njihovem naravnem okolju. Tudi zebre. Ugotovila sta, da se s segrevanjem ozračja nad različnimi barvami dejansko ustvarijo zračni vrtinci, a to je le del zgodbe. Pri vsem skupaj je bilo namreč zanimivo še nekaj. Ugotovila sta, da so bile temperature nad kožo mrtve zebre precej višje kot nad kožo žive. To pa pomeni, da morajo za vsem skupaj stati še kakšni drugi mehanizmi. Cobbove menita, da je to sposobnost zeber, da nasršijo oziroma dvignejo črno dlako, belo pa pustijo spuščeno ter s tem povzročijo še večjo temperaturno razliko in posledično boljše ohlajanje. In to je dejstvo, ki ga švedski znanstveniki niso upoštevali. Ker sodi zebra v enako skupino kot konji, se tudi znoji podobno – kapljice znoja se iz kože dvignejo na površje dlak, od koder hlapijo in s tem še dodatno znižujejo temperaturo. Gre torej za dokaj kompleksen način izmenjave toplote, ki pa očitno deluje.
Raziskava je bila objavljena v reviji Journal of Natural History.
Vir: Taylor & Francis, slika Alison Cobb
