Največja težava pri dešifriranju ni bila v tem, da je hvalnica zapisana v hurianskem jeziku, saj ga arheologi dokaj dobro poznajo, tako da s prevajanjem besedila ni bilo večjih težav. Bolj zapletena je bila seveda glasba. Hvalnica je bila pisana za liro, torej inštrument, iz katerega so kasneje nastali vsi strunski inštrumenti, ki jih poznamo danes. Težava je v tem, da zapis govori o tem, kam na inštrumentu naj izvajalec postavi prste, nič pa o uglasitvi, dolžini tonov ali intervalih, zato je poustvaritev zahtevala kar nekaj kreativnega razmišljanja.
Prva je pesem poskusila dekodirati dr. Anne Kilmer leta 1974. Pesem je sicer zapisala, ni pa je posnela. Nato se je zadeve lotil še dr. Richard Dumbrill in leta 1998 ustvaril svoj »prevod«, ki velja za najbolj priljubljenega, svoje različice pa so kasneje prispevali še drugi.
Več o Hurianski hvalnici številka 6 si lahko ogledate in slišite v spodnjem videu, nato pa še eno od interpretacij.
Vir: hochelaga/YouTube
