Doktorat, ki je sesul Cambridge

Stephen Hawking je bil star 24 let ko je doktoriral, njegova doktorska naloga pa je imela naslov »Lastnosti širjenja vesolij«, govoril pa je o posledicah vesolja, ki se neprestano širi. Doktorat je zagovarjal na univerzi v Cambridgu leta 1966 in takrat seveda še ni bil mednarodno priznani teoretični fizik, ki se mu klanja ves svet. Doktorat si je načeloma lahko ogledal vsak, ki je bil pripravljen odšteti preračunano okoli 72 evrov, kolikor je stalo dovoljenje za prenos z univerzitetne spletne strani.

V ponedeljek, 23. oktobra letos pa je univerza naredila nepričakovan korak in doktorat »odprla« za brezplačen prenos oziroma mu dodelila kategorijo Open Access (Odprt Dostop). Odziv je bil nad vsemi pričakovanji – v prvem dnevu si je dokument snelo več kot 60.000 ljudi. In bi jih bilo še več, če spletna stran zaradi takšnega števila zahtev ne bo »počepnila« in bila kar nekaj časa nedostopna. Odgovorni so poskušali marsikaj, vključno z manjšanjem datotek PDF, da bi prenosi potekali hitreje, a naval je bil kljub temu prevelik.

Na navdušenje oboževalcev se je seveda odzval tudi Hawking in v izjavi za javnost zapisal, da ga zanimanje veseli in da upa, da bo njegovo delo navdihnilo ljudi k temu, da »začnejo gledati proti zvezdam in ne proti svojim stopalom«, hkrati pa upa, da jih delo ne bo razočaralo.

Hawkingova knjiga Kratka zgodovina časa je eno najbolj branih znanstvenih del v zgodovini, njen avtor pa je sedaj, ko je star 75 let, kljub svoji bolezni še vedno iskriv in duhovit kot vedno.