Znanstveniki so se odločili ugibanjem narediti konec in se zadeve zelo resno lotili. Več kot leto dni so prečesavali Loch Ness in iskali vzorce dlake, lusk in iztrebkov rib, sesalcev in ostalih (morebitnih) bitij, ki živijo v jezeru ter na najdenih vzorcih opravljali analizo DNK. Če v jezeru živi kakšno do sedaj neznano bitje, bi v vzorcih jezerske vode morali najti kakšno njegovo DNK-sled.
In kaj so ugotovili? Po tem, ko so on in njegovi kolegi znanstveniki iz Združenih držav, Danske, ZDA, Avstralije in Francije so analizirali približno 500 milijonov sekvenc iz 250 vzorcev vode, je avstralski genetik Neil Gemmell v izjavi za javnost zapisal, da v vzorcih niso našli nobene sledi morskih psov, somov, jesetrov ali kakšnih izumrlih jurskih dinozavrov, so pa našli presenetljivo veliko količino DNK jegulj. »Iz naših podatkov seveda ne moremo sklepati o velikosti teh jegulj, a glede na količino genetskega materiala v vzorcih ne moremo izključiti možnosti, da v jezeru živi kakšna zelo velika vrsta jegulje,« pravi Gemmel. Da bi lahko šlo za jeguljo se govori že kar nekaj časa. Bralce časopisa Dailiy Mirror je že leta 1933 na naslovnici pričakal naslov »Pošast iz Loch Nessa obstaja! … Velikanska jegulja?«, veliko pa je tudi pričevanj potapljačev, ki naj bi v jezeru videli jegulje, »debele kot noga« in dolge tudi štiri metre.
Sedaj je potrebno le še ujeti kakšno…
Vir: Phys.org