Novoodkrito vrsto so poimenovali Lisowicia bojani, sodi pa s skupino dicynodontov, rastlinojedih živali, ki so živele pred 220 in 250 milijoni let in ki so jih opisovali kot »sesalcem podobni plazilci«, saj so bili nekakšen predhodnik sodobnih sesalcev. Ostankov dicynodontov je bilo do sedaj najdenih že veliko, Lisowicia bojani pa je poseben predvsem zaradi svoje velikosti. Medtem ko je bila večina dicynodontov velikosti nekje med podgano in kravo, je bil novoodkriti sesalec pravi velikan – v dolžino je meril okoli 4,5 metra, visok je bil 2,6 metra, težak pa je bil kar okoli devet ton. Bil je kar 40 odstotkov večji in težji od naslednjega največjega predstavnika svoje vrste in po velikosti ni bil daleč od največjih vrst v triasu živečih dinozavrov. Na pogled je bil Lisowicia bojani videti kot nekakšen križanec med želvo in kuščarjem, saj ni imel zob ampak rogati kljun, podobno kot želve, hrano je trgal in goltal celo, zmlel pa jo je nato njegov želodec, ki je bil podoben mlinu za žito.
Velikost pa ni edina posebnost Lisowicie bojani. Druga posebnost je ta, da so odkrili, da je živel nekje med 210 in 205 milijoni let nazaj, torej kar deset milijonov let po času, ko naj bi po dosedanjih spoznanjih dicynodonti že izumrli.
Tretja posebnost pa je ta, da je Lisowicia bojani prvi dicynodont, najden v Evropi, še lepše pa je, ker gre za dokaj dobro ohranjene fosilne ostanke. Znanstveniki menijo, da so našli okoli 70 odstotkov okostja, kar je dokaj dober uspeh glede na to, da gre za preko 210 milijonov let stare kosti.
Najdba je bila opisana v reviji Science.
Vir: Univerza Uppsala
