Bakterije proti luknjam na cesti

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 04. 2019 07:21:00, Kategorija: Avto tech

Dodajanje bakterij posipnim sredstvom bi lahko preprečil nastajanje razpok v asfaltu.

Bakterije proti luknjam na cesti

Eno od sredstev, s katerim se preprečuje zamrzovanje cest je tudi kalcijev klorid. Gre za dokaj učinkovito sredstvo, ki pa ima eno slabo lastnost – ko pride v stik s kalcijevim hidroksidom v betonu oziroma asfaltu, začne nastajati kalcijev oksiklorid (CAOXY), ki se začne raztezati in povzroči nastajanje razpok.

Znanstveniki univerze v Drexel v Philadelphii so ugotovili, da bi pri vsem skupaj lahko pomagala bakterija Sporosarcina pasteurii. Z uporabo tako imenovane mikrobne indukcije precipitacije kalcijevega karbonata (MICP) in dodajanjem hranil, ki jih potrebuje omenjena bakterija, so povzročili, da se kalcijev klorid spremeni v kalcijev karbonat, torej neke vrste »naravni cement«.

Testiranje metode so znanstveniki omenjene univerze  izvedli tako, da so bakterijo S. pasteurii, skupaj s hranili zanjo, vmešali v cement, ki se običajno uporablja pri cestogradnji in izdelali betonske bloke. Te so za 28 dni potopili v raztopino kalcijevega klorida, nato pa vzorce skrbno pregledali in ji primerjali s tradicionalno izdelanimi »ne-bakterijskimi« vzorci. Ugotovili so, da je raven CAOXY v vzorcih z dodano bakterijo neprimerno nižja kot pri tradicionalnih vzorcih. Razlog za to je v tem, da je pretvorba kalcijevega klorida v kalcijev karbonat preprosto »pojedla« klorid in ta ni bil na voljo hidroksidu.

Poleg tega, da so bakterije preprečila nastajanje zoprnega kalcijevega oksiklorida, je analiza reakcije mikropor v »bakterijskem« betonu na akustične vibracije pokazala, da te nanj niso imele skoraj nikakršnega vpliva. Še več, povsem mogoče je, da nastajanje kalcijevega klorida dejansko beton naredi bolj čvrstega kot je bil takrat, ko je bil izdelan.

Seveda se pri tem pojavi vprašanje, kakšen vpliv ima Sporosarcina pasteurii na človeka in druga živa bitja. Odgovor – nobenega. Najti jo je mogoče v naravi, je nestrupena in ne povzroča nobene okoljske ali zdravstvene nevarnosti.

Raziskava je bila objavljena v reviji Construction and Building Materials.

Vir: Drexel University

preberite še to

Avto tech
Vaš avto jih ne mara

Vaš avto jih ne mara

Razkužila za roke in sredstva za sončenje - slaba novica za zdravje vašega avtomobila

Avto tech
Dirkanje s Teslo…

Dirkanje s Teslo…

… in to pri parkiranem avtomobilu. Da, tudi to je mogoče…

Avto tech
Nov električni rekord

Nov električni rekord

Potem ko je Volkswagnov ID.R pometel z dirko Pikes Peak, je nov rekord dosegel tudi na Nürburgringu.

Avto tech
952.000 km z enim rezervoarjem

952.000 km z enim rezervoarjem

Toliko bi preračunano porabilo najučinkovitejše električno tirno vozilo…

Avto tech
Ste za nove izzive?

Ste za nove izzive?

Promocijska vsebina
Kam greste ...

Avto tech
»Teslina« Truckla

»Teslina« Truckla

Simonca je spet udarila! Tokrat velikopotezno, saj je predelala kar Teslo Model 3.

Avto tech
Lahko z limonami zaženemo avto?

Lahko z limonami zaženemo avto?

Si lahko v primeru, da nam odpove akumulator, pomagamo z limonami?

Avto tech
Prenovljeni Zoe

Prenovljeni Zoe

Renault je predstavil prenovljeno različico svojega električnega modela Zoe.

Avto tech
80 km/h s kolesom

80 km/h s kolesom

Bi imeli kolo, ki za več kot 50-krat poveča moč, s katero poganjate pedala?

Avto tech
Teslin podvodnež

Teslin podvodnež

Po besedah Elona Muska ima Tesla tudi bondovsko navdahnjeni podvodni avtomobil.

Avto tech
1200 konjev za »drobiž«

1200 konjev za »drobiž«

Če bi radi superavtomobil za dostojno ceno, potem je Ultima RS vsekakor dober kandidat.

Avto tech
Konec »tihe« elektrike

Konec »tihe« elektrike

V EU bodo s 1. julijem električni avtomobili glasnejši. In to zakonsko…