Bakterije proti luknjam na cesti

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 04. 2019 07:21:00, Kategorija: Avto tech

Dodajanje bakterij posipnim sredstvom bi lahko preprečil nastajanje razpok v asfaltu.

Bakterije proti luknjam na cesti

Eno od sredstev, s katerim se preprečuje zamrzovanje cest je tudi kalcijev klorid. Gre za dokaj učinkovito sredstvo, ki pa ima eno slabo lastnost – ko pride v stik s kalcijevim hidroksidom v betonu oziroma asfaltu, začne nastajati kalcijev oksiklorid (CAOXY), ki se začne raztezati in povzroči nastajanje razpok.

Znanstveniki univerze v Drexel v Philadelphii so ugotovili, da bi pri vsem skupaj lahko pomagala bakterija Sporosarcina pasteurii. Z uporabo tako imenovane mikrobne indukcije precipitacije kalcijevega karbonata (MICP) in dodajanjem hranil, ki jih potrebuje omenjena bakterija, so povzročili, da se kalcijev klorid spremeni v kalcijev karbonat, torej neke vrste »naravni cement«.

Testiranje metode so znanstveniki omenjene univerze  izvedli tako, da so bakterijo S. pasteurii, skupaj s hranili zanjo, vmešali v cement, ki se običajno uporablja pri cestogradnji in izdelali betonske bloke. Te so za 28 dni potopili v raztopino kalcijevega klorida, nato pa vzorce skrbno pregledali in ji primerjali s tradicionalno izdelanimi »ne-bakterijskimi« vzorci. Ugotovili so, da je raven CAOXY v vzorcih z dodano bakterijo neprimerno nižja kot pri tradicionalnih vzorcih. Razlog za to je v tem, da je pretvorba kalcijevega klorida v kalcijev karbonat preprosto »pojedla« klorid in ta ni bil na voljo hidroksidu.

Poleg tega, da so bakterije preprečila nastajanje zoprnega kalcijevega oksiklorida, je analiza reakcije mikropor v »bakterijskem« betonu na akustične vibracije pokazala, da te nanj niso imele skoraj nikakršnega vpliva. Še več, povsem mogoče je, da nastajanje kalcijevega klorida dejansko beton naredi bolj čvrstega kot je bil takrat, ko je bil izdelan.

Seveda se pri tem pojavi vprašanje, kakšen vpliv ima Sporosarcina pasteurii na človeka in druga živa bitja. Odgovor – nobenega. Najti jo je mogoče v naravi, je nestrupena in ne povzroča nobene okoljske ali zdravstvene nevarnosti.

Raziskava je bila objavljena v reviji Construction and Building Materials.

Vir: Drexel University

preberite še to

Avto tech
Vnetljiva Tesla

Vnetljiva Tesla

Nadzorna kamera v garažni hiši je zabeležila, kako se je vnel avtomobil Tesla Model S.

Avto tech
Še manjši SUV

Še manjši SUV

Konec leta bo Hyundai na trg poslal model Venue, manjšo različico simpatične in dobro sprejete Kone.

Avto tech
Kako pogasiti električni avto?

Kako pogasiti električni avto?

Z vodo. Zelo veliko vode.

Avto tech
Bakterije proti luknjam na cesti

Bakterije proti luknjam na cesti

Dodajanje bakterij posipnim sredstvom bi lahko preprečil nastajanje razpok v asfaltu.

Avto tech
Čistejša in tišja mesta z manj zastoji

Čistejša in tišja mesta z manj zastoji

Dovolj bo, da spremenimo, kje polnimo svoja električna vozila. Ko bo tako daleč…

Avto tech
Uporabljajte varnostni pas

Uporabljajte varnostni pas

Tale dama se v prihodnje verjetno ne bo več vozila nepripeta... Zlobno...

Avto tech
»Bermudsko« parkirišče

»Bermudsko« parkirišče

Britanci imajo svoj Bermudski trikotnik, ki se nahaja na nekem Lidlovem na parkirišču.

Avto tech
Najdaljši električni avtobus

Najdaljši električni avtobus

Dolg je 27 metrov, prepelje pa lahko do 250 ljudi hkrati.

Avto tech
Kmalu doseg 1000 km?

Kmalu doseg 1000 km?

Švicarsko podjetje meni, da bi v treh do petih letih avtomobilske baterije bile tako daleč.

Avto tech
Avtomatizirano, ne pa še avtonomno

Avtomatizirano, ne pa še avtonomno

Volkswagen po Hamburgu vozi popolnoma avtomatizirano.

Avto tech
45 let Golfa

45 let Golfa

29. marca 1974 je Volkswagen zagnal proizvodnjo najuspešnejšega evropskega avtomobila.

Avto tech
Električnih več kot pol

Električnih več kot pol

Na norveškem se je marca prvič prodalo več električnih avtomobilov kot dizelskih in bencinskih.