Znanstveniki univerze v Drexel v Philadelphii so ugotovili, da bi pri vsem skupaj lahko pomagala bakterija Sporosarcina pasteurii. Z uporabo tako imenovane mikrobne indukcije precipitacije kalcijevega karbonata (MICP) in dodajanjem hranil, ki jih potrebuje omenjena bakterija, so povzročili, da se kalcijev klorid spremeni v kalcijev karbonat, torej neke vrste »naravni cement«.
Testiranje metode so znanstveniki omenjene univerze izvedli tako, da so bakterijo S. pasteurii, skupaj s hranili zanjo, vmešali v cement, ki se običajno uporablja pri cestogradnji in izdelali betonske bloke. Te so za 28 dni potopili v raztopino kalcijevega klorida, nato pa vzorce skrbno pregledali in ji primerjali s tradicionalno izdelanimi »ne-bakterijskimi« vzorci. Ugotovili so, da je raven CAOXY v vzorcih z dodano bakterijo neprimerno nižja kot pri tradicionalnih vzorcih. Razlog za to je v tem, da je pretvorba kalcijevega klorida v kalcijev karbonat preprosto »pojedla« klorid in ta ni bil na voljo hidroksidu.
Poleg tega, da so bakterije preprečila nastajanje zoprnega kalcijevega oksiklorida, je analiza reakcije mikropor v »bakterijskem« betonu na akustične vibracije pokazala, da te nanj niso imele skoraj nikakršnega vpliva. Še več, povsem mogoče je, da nastajanje kalcijevega klorida dejansko beton naredi bolj čvrstega kot je bil takrat, ko je bil izdelan.
Seveda se pri tem pojavi vprašanje, kakšen vpliv ima Sporosarcina pasteurii na človeka in druga živa bitja. Odgovor – nobenega. Najti jo je mogoče v naravi, je nestrupena in ne povzroča nobene okoljske ali zdravstvene nevarnosti.
Raziskava je bila objavljena v reviji Construction and Building Materials.
Vir: Drexel University
