Bakterije proti luknjam na cesti

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 04. 2019 07:21:00, Kategorija: Avto tech

Dodajanje bakterij posipnim sredstvom bi lahko preprečil nastajanje razpok v asfaltu.

Bakterije proti luknjam na cesti

Eno od sredstev, s katerim se preprečuje zamrzovanje cest je tudi kalcijev klorid. Gre za dokaj učinkovito sredstvo, ki pa ima eno slabo lastnost – ko pride v stik s kalcijevim hidroksidom v betonu oziroma asfaltu, začne nastajati kalcijev oksiklorid (CAOXY), ki se začne raztezati in povzroči nastajanje razpok.

Znanstveniki univerze v Drexel v Philadelphii so ugotovili, da bi pri vsem skupaj lahko pomagala bakterija Sporosarcina pasteurii. Z uporabo tako imenovane mikrobne indukcije precipitacije kalcijevega karbonata (MICP) in dodajanjem hranil, ki jih potrebuje omenjena bakterija, so povzročili, da se kalcijev klorid spremeni v kalcijev karbonat, torej neke vrste »naravni cement«.

Testiranje metode so znanstveniki omenjene univerze  izvedli tako, da so bakterijo S. pasteurii, skupaj s hranili zanjo, vmešali v cement, ki se običajno uporablja pri cestogradnji in izdelali betonske bloke. Te so za 28 dni potopili v raztopino kalcijevega klorida, nato pa vzorce skrbno pregledali in ji primerjali s tradicionalno izdelanimi »ne-bakterijskimi« vzorci. Ugotovili so, da je raven CAOXY v vzorcih z dodano bakterijo neprimerno nižja kot pri tradicionalnih vzorcih. Razlog za to je v tem, da je pretvorba kalcijevega klorida v kalcijev karbonat preprosto »pojedla« klorid in ta ni bil na voljo hidroksidu.

Poleg tega, da so bakterije preprečila nastajanje zoprnega kalcijevega oksiklorida, je analiza reakcije mikropor v »bakterijskem« betonu na akustične vibracije pokazala, da te nanj niso imele skoraj nikakršnega vpliva. Še več, povsem mogoče je, da nastajanje kalcijevega klorida dejansko beton naredi bolj čvrstega kot je bil takrat, ko je bil izdelan.

Seveda se pri tem pojavi vprašanje, kakšen vpliv ima Sporosarcina pasteurii na človeka in druga živa bitja. Odgovor – nobenega. Najti jo je mogoče v naravi, je nestrupena in ne povzroča nobene okoljske ali zdravstvene nevarnosti.

Raziskava je bila objavljena v reviji Construction and Building Materials.

Vir: Drexel University

preberite še to

Avto tech
Konec kraj avtomobilskih koles?

Konec kraj avtomobilskih koles?

Ford razvija s 3D-tiskanjem izdelane varnostne kolesne matice, ki naj bi tatove pustile praznih rok.

Avto tech
Električni Ferrari

Električni Ferrari

V jasnost je pricurljala patentna prijava, povezana s prihajajočim električnim Ferrarijem.

Avto tech
Poznate tipe e-vozil?

Poznate tipe e-vozil?

O čem sploh govorimo, ko pogovor nanese na električna vozila? Pri Porsche Slovenija so pripravili zanimiv preg...

Avto tech
Rešilna kamera

Rešilna kamera

Kamera lahko rešuje pred kaznijo in tudi prevarami.

Avto tech
Je rešitev izmenljivost?

Je rešitev izmenljivost?

Zakaj bi jih polnili, če jih lahko zamenjamo…

Avto tech
Huawei bo navigiral s TomTomom…

Huawei bo navigiral s TomTomom…

Google pri navigaciji k sreči ni edini…

Avto tech
Kje pa je sneg?

Kje pa je sneg?

Kaj se zgodi, če v snežnem metežu pustite odprto avtomobilsko okno? Tole.

Avto tech
Ni za babice…

Ni za babice…

Teslina funkcija pametnega priklica je za nekatere strašljiva…

Avto tech
Če ne gre Mohamed h gori…

Če ne gre Mohamed h gori…

… ali kako si Volkswagen predstavlja robotsko polnjenje električnega avtomobila.

Avto tech
BMW-jevega pol milijona

BMW-jevega pol milijona

Na cestah že pol milijona električnih BMW-jev, vsake štiri minute pa zapelje še eden.

Avto tech
Malce drugačno prečkanje

Malce drugačno prečkanje

Temu motoristu je klasična vožnja čez most očitno preveč dolgočasna…

Avto tech
Zakaj nimamo več električni vozil?

Zakaj nimamo več električni vozil?

Zakaj veliki nemški, japonski, ameriški proizvajalci tako počasi uvajajo električne avtomobile?