Ena takšnih idej, ki so jo razvili na univerzi Wisconsin-Madison v ZDA, se imenuje Reactivity Controlled Compression Ignition (RCCI) kar bi lahko prevedli kot reaktivni regulirani kompresijski vžig. Prvi testi in vtisi govorijo o tem, da bi lahko šlo za tehnologijo, ki bo motorje z notranjim izgorevanjem ohranila na trgu še kar nekaj časa.
Bistvo motorja, ki je trenutno še nekaj, kar stoji na delovni mizi in še ni bilo vgrajeno v avtomobil, sta dva injektorja goriva na vsak valj, omogočata pa mešanje nizko- in visokoreaktivnih goriv, torej bencina in dizelskega goriva. Proces izgorevanja poteka tako, da se v valj najprej vbrizga mešanica bencina in zraka, nato pa se temu doda še dizelsko gorivo. Bencin in dizel se začneta mešati, ko je valj nekje na polovici poti navzgor. Ko je blizu vrhnjemu položaju, se vbrizga še nekaj dizelskega goriva in sproži se eksplozija.
Prvi testi kažejo, da ima tak motor kar 60 odstotno termično učinkovitost, kar pomeni, da se 60 odstotkov energije, proizvedene z izgorevanjem goriva, spremeni v mehansko in ne v toplotno. Za primerjavo povejmo, da ima nov Toyotin dvolitrski štirivaljni motor termično učinkovitost 40 odstotkov, kar je napram konkurenci izredno veliko, Mercedes-AMGjev 1,6-litrski V6, ki ga uporabljajo v F1 pa 50 odstotkov.
Se lahko tak motor »prime«? Vsekakor bo treba rešiti še kar nekaj izzivov, med drugim tudi opremljanje avtomobilov z dvema rezervoarjema in ločenim sistemom natakanja goriva. Sicer je potrebno videti, kaj bodo pokazali praktični testi, a smo do vsega skupaj precej skeptični.
Več v spodnjem videu starega znanca Jasona Fenskeja.
Vir. Road & Track