Trenutno razumevanje je, da so izumili kolo kot prehodni korak do drugega izuma – množično proizvedene keramike. To pomeni, da prvo kolo na svetu ni bilo namenjeno transportu ampak je šlo za lončarsko kolo.
Kolo je skozi tisočletja postalo nekakšna definicija uspešnega izuma, kar pa ne pomeni,d a ne obstajajo ljuudje, ki ga skušajo na novo izumiti. Leta 2005 je Michelin prikazal koncept zračnic brez zraka »Tweel«, videli smo zložljiva kolesa, ekscentrična kolesa z zračno vzmetjo, kolesa, ki se lahko vozijo v katerokoli smer, kockasta vijačna kolesa, ki naj bi rolkam dala hitrost, dinamična kolesa z nastavljivo širino za vse terene, pa tudi izmenljiva integrirana kolesa za električna vozila, ki vsebujejo vse – od motorja, do prenosa, vzmetenja, zavor in krmilnih sistemov.
Tega pa še nismo videli!
Videli smo torej že marsikaj, kar pa ne pomeni, da ni prostora za še kakšno novost. Eno takšnih je pred kratkim predstavil izumitelj iz Denverja, David Henson. Njegov koncept se imenuje »SurfacePlan«, zasnovan pa je tako, da nadomesti pogonske sklope vozil na način, da sila neposredno deluje na cesto. »Zakaj bi premikal bat, da premakneš gred, da premakneš zobnik, da zavrtiš kolo,« je dejal v sporočilu za javnost, »ko pa lahko potisneš točno tam, kjer je to potrebno?«
Hensonov SurfacePlan nadomešča špice kolesa s posebnimi batom podobnimi linearnimi aktuatorji. Teh je veliko, na sebi pa imajo gumijaste konice, ki segajo skozi obod pnevmatike. Ti aktuatorji bi lahko bili električni, hidravlični ali pnevmatski, trdi Henson, njihova vloga pa je, da se eden za drugim podaljšujejo in s tem potiskajo vozilo naprej.
Henson trdi, da ta (pogojno) patentiran, z umetno inteligenco nadzorovan sistem »poke-to-drive« odpira nov svet, v katerem je »manj gibljivih delov, več programabilnih tekalnih plasti, svet lažjih vozil, izboljšanega oprijema in v temeljih spremenjenih načinov nadzora gibanja«. Po njegovem mnenju bi z njegovimi kolesi lahko težo vozila zmanjšali za 50–75 %, ima pa tudi zamisli glede vzdržljivosti, prenosa moči in izboljšanja stabilnosti pri visoki hitrosti.
Hmmm… Nismo avtomobilski inženirji, kljub temu pa vidimo nekaj dokaj težkih izzivov in razlogov za skrb.
Za začetek, potisne palice ne prenašajo navora na kolo v aksialni smeri, temveč prenašajo linearno silo diagonalno navzdol. Naprej usmerjen potisk sicer obstaja, zelo prisotna pa je tudi navpična sila, ki bi lahko dvignila pnevmatiko s tal in dejansko zmanjšala oprijem. Potem so tu tesnila. Palice naju bi se raztezale skozi gumijasto površino pnevmatike, ki je vsak dan prekrita z blatom, tekočinami in umazanijo. Je mogoče zagotoviti dovolj dobro tesnjenje? Kaj se zgodi, če se katera ob palic ukrivi in se ne more več umakniti nazaj v kolo. Kaj pa aktuacija? Zanjo bo potrebno veliko moči, ki mora od nekje priti. Električni linearni aktuatorji bi morda opravili delo, a če jih je v enem kolesu 50–100, jih bo treba od nekod napajati. Pnevmatski? Hidravlični? Mogoče, a to pomeni, da bomo namesto avtomobilskega motorja dobili velik kompresor/črpalko in mrežo cevi. Potem je tu še nevzmetena masa … in kompleksnost kolesa … in stroški zamenjave … da ne govorimo o tem, kako bi sistemi delovali pri visokih centrifugalnih silah. In če ste na tem področju kaj bolj izkušeno od nas, boste verjetno našli še kar nekaj »lukenj«…
Na eni strani imamo torej cel kup vprašanj, na katera bo moral avtor dati odgovor, na drugi strani pa imamo recimo električni motor v pestu, ki prav tako združi celoten pogonski sklop v kolo, a navor prenaša na zelo zanesljiv in dobro razumljen način.
Ali to pomeni, da Hensonov dizajn neposrednega potiska ne bo imel primerov uporabe? Kdo ve… ko (in če) bo prototip izdelan in preizkušen, se bo mogoče le našel kak način uporabe, a na cestah skoraj zagotovo ne. A ideja je trenutno na stopnji zasnove, patenta, kupa (videti precej umetno-inteligentno generiranih) slik ter avtorjevega upanja, da je vse skupaj dovolj prepričljivo, da bi se našel kdo, ki bi mu pomagal pri razvoju in komercializaciji. In zato je sprožil program množičnega investiranja prek platforme Wefunder… Mu bo uspelo? Hmmm…
Vir: SurfacePlan
