Razlog je seveda jasen – ker je potovanje po avtocesti hitrejše kot po lokalnih cestah, se za pot po njej odločijo tudi tisti, ki so pred tem uporabljali druge načine za pot od A do B. Recimo tisti, ki so se prej vozili po stranskih cestah, ali pa tisti, ki so pred tem uporabljali javni transport, tisti, ki so zaradi prometa delali od doma… In smo, kjer smo.
Kako problem rešiti? Najprej nam seveda pade na pamet širjenje obstoječih avtocest v smislu dodajanja voznih pasov na mestih zastojev. A zadeva, kot lahko vidite in slišite v spodnjem videu, v praksi ne deluje. Zastoji se, kot smo zapisali, najpogosteje pojavljajo v okolici večjih mest. Dodajanje voznih pasov sicer res pomeni boljšo povezanost predmestij s centri mest, kar je dobro, pomeni pa tudi, da postajajo predmestja zaradi boljše prometne povezanosti bolj atraktivna, zato se tja seli vedno več ljudi, kar seveda pomeni vedno več avtomobilov – in čez nekaj let smo tam, kjer smo bili.
Kaj lahko naredimo? Ena od rešitev je vsekakor izboljšanje sistemov javnega transporta, a tudi to je več ali manj le zasilna rešitev, saj bodo nekateri potniki res pričeli uporabljati javni transport, jih bodo pa na cestah nadomestili drugi, ko bodo ugotovili, da ni pretirane gneče. Razen tega pa javni transport večinoma ni rešitev za potnike iz predmestij, saj jih preprosto ne more dovolj dobro »pokriti«. Kaj še lahko naredimo? Lahko se gremo »prisile« in obdavčimo potnike, ki uporabljajo avtoceste v času prometnih konic, kar do neke mere lahko deluje in mogoče vzpodbudi ljudi, da recimo delajo od doma, če lahko. Še bolj logična rešitev je, da se pri urbanističnem načrtovanju upošteva princip »gore in Mohameda« - če imajo potniki težavo priti od točke A (dom) do točke B (služba), je rešitev morda v tem, da se točka B, torej služba, premakne bližje točki A. A tega z gradnjo novih in širših avtocest ne bomo dosegli.
Kaj pa... Če dodajanje avtocestnih pasov v končni fazi povzroči povečanje prometa se lahko vprašamo, ali bi odstranjevanje teh pasov povzročilo njegovo zmanjšanje. Sliši se čudno, a praksa je pokazala, da zadeva deluje. Ko so v ameriškem Bostonu v zvezni državi Massachusetts v devetdesetih zožili eno od vpadnic in jo nadomestili v bulvarjem za pešce, kolesarje in avtobuse, so se zastoji zmanjšali za kar 62 odstotkov. Ideja se je tako dobro obnesla, da je ameriški senat nato potrdil 30 milijard dolarjev vreden projekt, v okviru katerega bodo odstranili še nekaj avtocest oziroma vpadnic v velika mesta.
Bi se reševanja prometnih težav lahko lotili tako, da bi rušili vpadnice v velika mesta? Mogoče. Podjetja in uradi, ki so sedaj v mestih, bi uvideli, da zaposleni ne morejo do njih in jim ne bi preostalo drugega, kot da se preselijo bližje njim. In če bi hkrati s tem poskrbeli še za učinkovit in cenovno dostopen javni transport, bi zadeva celo lahko delovala. Tudi pri nas…
Vir: Voy/YouTube
