Navigacija nas dobesedno poneumlja

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 05. 2024 06:09:00, Kategorija: Avto tech

Navigacijske naprave zmanjšujejo umski napor, ki ga je potrebno vložiti za to, da pridemo iz točke A v točko B. In znanstveniki lahko to sedaj tudi izmerijo.

Navigacija nas dobesedno poneumlja
Nevroznanstveniki University College London (UCL) so, skupaj z znanstveniki še nekaterih drugih uglednih inštitucij, pred časom izvedli raziskavo o tem, kako naši možgani procesirajo omrežja, kot je recimo cestno. V študiji so nekaj ducat prostovoljcev poslali na sprehod v londonsko četrt Soho. Vsi so bili tam prvič, četrt pa so znanstveniki izbrali zato, ker so ulice in ceste v njej zelo gosto posejane, na njih pa je veliko barov in restavracij, skratka, scenografija je zelo barvita in razgibana. Vsak posameznik je nato reševal test o tem, kako dobro je spoznal to področje. Po pričakovanjih so bili rezultati popolnoma neuporabni, saj nekoga, ki se je izgubil, ni s miselno testirati.

Naslednji dan so testne osebe poslali na navidezni sprehod s pomočjo interaktivnega filma, hkrati pa merili njihovo možgansko aktivnost s pomočjo naprave, ki meri pretok s kisikom bogate krvi v možganih, kar znanstveniki menijo, da označuje povečano možgansko aktivnost. Najprej so testne osebe morale same pogruntati, kako priti do neke destinacije, do tja pa so se sprehajale tako, da so na vsakem križišču pritisnile gumb, ki jih je obrnil v želeno smer. »Test je spominjal na situacijo, ko ste sovoznik v avtomobilu, voznik pa vas na vsakem križišču sprašuje, kam naj zavije. Vse skupaj ni bilo ravno sproščujoče,« je zadevo komentiral eden od udeležencev raziskave. Drugo polovico svojega interaktivnega sprehoda so imeli udeleženci bolj preprosto nalogo, saj so le sledili temu, kar jim je povedala navigacijska naprava.

Rezultati so bili zelo nazorni. Ko so udeleženci morali aktivno razmišljati o tem, kam zaviti, se je to razmišljanje odražalo na povečani aktivnosti v njihovem hipokampusu, torej delu možganov, ki je povezan s spominom in prostorsko orientacijo. Zadeva je šla celo tako daleč, da se je iz možganske aktivnosti točno videlo, kdaj na svoji poti so udeleženci naleteli na večjo gostoto cest in s tem več možnosti poti do cilja, saj se je v tem primeru aktivnost še bolj povečala. Skratka – bolj kompleksna je bila pot do cilja, več je bilo aktivnosti v hipokampusu.

Kaj pa, ko so udeleženci sledili navigaciji oziroma »po naše« GPS-u? V tem primeru v hipokampusu ni bilo zaznati povečane aktivnosti, saj ta za sledenje ukazom oziroma navodilom očitno ni potrebna.

Raziskava, ki je bila objavljena v reviji Nature Communications, je potrdila izsledke nekaterih prejšnjih. V eni od njih so znanstveniki ugotovili, da se je pri voznikih londonskih taksijev zaradi tisočev cest, po katerih vozijo, povečala količina sive možganovine v hipokampusu.

Druga stvar, ki je pomembna pri omenjeni raziskavi je ta, da s tem, ko la v primeru, ko ne vemo kam, le pogledamo na mobilni telefon, izgubljamo sposobnost prostorske navigacije. Stvar je baje podobna mišični neaktiovnosti, kjer mišice vsled neuporabe atrofirajo. »To pa zagotovo ni zdravo. Mogoče pa bi bilo bolje, če se poskusimo znajti brez navigacije in malce potreniramo naše možgane,« meni Hugo Spiers, vodilni znanstvenik v raziskavi.

Navigacijske naprave imajo seveda svoje dobre lastnosti. Če ne drugega zmanjšajo raven stresa, saj nas (običajno) pripeljejo na cilj brez tavanja naokoli. Je pa tudi res, da se raven stresa krepko poveča, če ga navigacija pihne mimo. Mogoče zato, ker moramo v trenutku in »brez segrevanja« iz stanja sledenja navodilom preiti v stanje samostojnega razmišljanja. To pa je naporno… ▪

preberite še to

Avto tech
Digitalne registrske tablice

Digitalne registrske tablice

Bomo lahko končno tistemu za nami povedali, kaj si mislimo o njem? Niti ne, toda…

Avto tech
Ko avtomobili skačejo...

Ko avtomobili skačejo...

Tole dirkanje je vsaj tako zanimivo kot  F1, če ne celo bolj…

Avto tech
»Empatično« šolanje

»Empatično« šolanje

Da bodo vozniki avtobusov vedeli, kako se med prehitevanjem počuti kolesar.

Avto tech
Varnostni pasovi prepovedani

Varnostni pasovi prepovedani

Na tej 26 km dolgi cesti ne smete voziti med 25 in 40 km/h in ne smete biti pripeti…

Avto tech
Navigacija nas dobesedno poneumlja

Navigacija nas dobesedno poneumlja

Navigacijske naprave zmanjšujejo umski napor, ki ga je potrebno vložiti za to, da pridemo iz točke A v ...

Avto tech
Je zaviranje z motorjem res škodljivo?

Je zaviranje z motorjem res škodljivo?

Vam je kdo rekel, da zaviranje z motorjem ni dobro, saj se s tem avtomobil uničuje? No – ni res. Zakaj?

Avto tech
Dvakratna (ne)sreča

Dvakratna (ne)sreča

Pod kakšno zvezdo moraš biti rojen, da se ti zgodi kaj takega.

Avto tech
Adijo vztrajnik?

Adijo vztrajnik?

Zanimiva ideja, po kateri bi se v štiritaktnih motorjih vztrajnik zamenjal z majhnim elektromotorjem.

Avto tech
Še slaba dva meseca do obvezne »hitrostne pomoči«

Še slaba dva meseca do obvezne »hitrostne pomoči«

Od julija letos bo moral imeti vsak nov avtomobil, prodan v EU, vgrajen sistem za preprečevanje prehitre ...

Avto tech
Pametni prehod za pešce

Pametni prehod za pešce

Pametni prehodi za pešce bodo povečali varnost predvsem v nočnih urah.

Avto tech
Od 0 do 100 km/h v manj kot sekundi

Od 0 do 100 km/h v manj kot sekundi

Ekipa švicarskih študentov je podrla rekord za najhitreje pospešujoče električno vozilo n...

Avto tech
Bakterije proti luknjam na cesti

Bakterije proti luknjam na cesti

Dodajanje bakterij posipnim sredstvom bi lahko preprečil nastajanje razpok v asfaltu.