So prihodnost mestnega prometa tekoči trakovi?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 12. 02. 2024 04:26:00, Kategorija: Avto tech

Kar zdaj najdemo več ali manj le na letališčih, bi lahko bil začetek mest brez avtomobilov.

So prihodnost mestnega prometa tekoči trakovi?
V mestih je na cestah večna gneča. Zakaj? Ni potrebno biti ravno znanstvenik da bi se ugotovilo, da so za to najbolj krivi osebni avtomobili. Če bi vsi ljudje uporabljali javni transport, težav ne bi bilo. A predpogoj za to je, da je javni transport učinkovito organiziran in nudi potnikom dovolj dobra alternativo, da se bodo pripravljeni odpovedati avtomobilom. In ker tega ni, se ljudje še vedno na veliko vozimo s svojimi avtomobili.

Znanstveniki švicarske École polytechnique fédérale de Lausanne (EPFL) so se malce pozabavali z idejo mesta brez osebnih avtomobilov, kot model za svoje simulacije pa so vzeli Ženevo. Ugotovili so, da bi z uporabo tekočih trakov, torej »premikajočih pločnikov«, kot jih najdemo na letališčih in v večjih kongresnih centrih, ne le odpravili potrebe po uporabi osebnih avtomobilov v mestih, pač pa bi lahko na cilj prepeljali 7000 potnikov več kot avtobusi, hkrati pa bi bili pri tem bolj energetsko učinkoviti.

Tekoči potniški trakovi niso nov izum. Prva uporaba sega v leto 1893, ko so ga uporabili na dogodku, imenovanem Columbian Exposition v Chicagu, leta 1900 pa tudi v Parizu na dogodku Exposition Universelle. Ideja je dala inspiracijo kar nekaj avtorjem znanstvene fantastike, saj so »izvedenke« teh trakov v svojih delih omenjali avtorji, kot so H. G. Wells, Robert Heinlein, Isaac Asimov in verjetno še kdo, tisti, ki se spomnite risanke Jetsons pa se spomnite verjetno tekočih trakov, ki junake vodijo po njihovem vesoljskem domovanju.

In kaj bi bilo potrebno, da bi se tak sistem uvedel v mestu, kot je Ženeva? Najprej radikalen odmik od sedanje prakse. Matematični model, ki so ga uporabili znanstveniki predvideva, da v mestu samem ni nobenega osebnega avtomobila, mestni transport pa je omejen na avtobuse, vlake, tramvaje, taksije ter kolesa.

Kar zadeva tekoče trakove, so znanstveniki raziskovali različne obstoječe tehnologije in ugotovili, da bi hitrost potovanja na takšnih »premičnih pločnikih« lahko bila do 15 km/h, kar je povprečna hitrost gibanja sedanjih avtomobilov v času prometnih konic. Takšni trakovi bi bili med seboj povezani in bi pokrivali celotno mesto.

V svoji študiji so znanstveniki opazovali potovanja na primarnih, sekundarnih in terciarnih cestah in izračunali, kako bi se premični pločniki obnesli v primerjavi z obstoječim stanjem, pri čemer so upoštevali tudi porabo energije, stroške vzdrževanja in podobne elemente. Vse skupaj so nato povezali s tehničnimi podatki o hitrosti hipotetičnih tekočin trakov, njihove pospeške, dolžino, širino, križišči in vstopno/izstopnimi točkami, s čemer so skušali pokriti vse ali vsaj večino elementov takšnega sistema.

In rezultati? Za Ženevo najučinkovitejša zasnova sistema gibljivih pločnikov bi bila, da bi okoli ožjega centra mesta, kjer bi bili avtomobili prepovedani, obstajala krožna pot z vstopno/izstopnimi postajami. Omrežje bi se iz tega kroga širilo ob primarnih cestah v skupni dolžini 32 km, kjer bi bilo treba zgraditi 47 medsebojnih povezav, vsaka pa bi mora biti opremljena z desetimi vstopno/izstopnimi postajami.

Pri EPFL pravijo, da bi tak sistem zasedal precej manj prostora kot sedanje ceste, saj bi takšni pločniki bili široki le 1,2 m, medtem ko je en pas cesta širok med 2,5 in 3,5 metri. To pa pomeni, da bi dvosmerni premični pločniki pustili dovolj prostora tudi za druge načine javnega transporta. Simulacija na primeru Ženeve je pokazala, da bi vsak tak sistem tekočega traku bil sposoben na ciljne destinacije prepeljati okoli 7000 potnikov na uro, kar pomeni ekvivalent 750 do 1800 osebnih avtomobilov. In ker bi bile stopnice električne, bi tudi manj onesnaževale okolje.

In kdaj naj se torej nadejamo nečesa takšnega? Kdo ve. Tak pločnik bi namreč precej drag, vsaj tako kot recimo izgradnja tramvajske linije. To pa v tem času ni cena, ki bi jo bila sodobna mesta pripravljena plačati. A inženirji iz Lozane pravijo, da njihov namen ni bil povzročiti takojšnjo prometno revolucijo ampak dokazati, da tovrsten koncept deluje in da je mesto, namenjeno pešcem, izvedljivo tudi če upoštevamo sodoben način življenja.

Podrobnejši članek o rezultatih raziskave je bil objavljen v reviji European Journal of Transport and Infrastructure Research.

preberite še to

Avto tech
Čisto nalivanje olja

Čisto nalivanje olja

Olje je mogoče tudi brez lijaka naliti tako, da ostane motor čist...

Avto tech
Olje za 30.000 kilometrov

Olje za 30.000 kilometrov

Zadnje čase se na trgu pojavljajo motorna olja, ki naj bi brez težav držala tudi več kot 30.000 kilometrov. Ka...

Avto tech
Ko ni tvoj dan

Ko ni tvoj dan

Voznik tega vlečnega vozila pa res ni imel srečnega dne.

Avto tech
Prihodnost avtomobilizma ali le nova oblika financiranja?
Avto tech
So nižje hitrosti res prava rešitev?

So nižje hitrosti res prava rešitev?

Mnoga mesta želijo zmanjšati število nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji in pešci, z...

Avto tech
Digitalne registrske tablice

Digitalne registrske tablice

Bomo lahko končno tistemu za nami povedali, kaj si mislimo o njem? Niti ne, toda…

Avto tech
Ko avtomobili skačejo...

Ko avtomobili skačejo...

Tole dirkanje je vsaj tako zanimivo kot  F1, če ne celo bolj…

Avto tech
»Empatično« šolanje

»Empatično« šolanje

Da bodo vozniki avtobusov vedeli, kako se med prehitevanjem počuti kolesar.

Avto tech
Varnostni pasovi prepovedani

Varnostni pasovi prepovedani

Na tej 26 km dolgi cesti ne smete voziti med 25 in 40 km/h in ne smete biti pripeti…

Avto tech
Navigacija nas dobesedno poneumlja

Navigacija nas dobesedno poneumlja

Navigacijske naprave zmanjšujejo umski napor, ki ga je potrebno vložiti za to, da pridemo iz točke A v ...

Avto tech
Je zaviranje z motorjem res škodljivo?

Je zaviranje z motorjem res škodljivo?

Vam je kdo rekel, da zaviranje z motorjem ni dobro, saj se s tem avtomobil uničuje? No – ni res. Zakaj?

Avto tech
Dvakratna (ne)sreča

Dvakratna (ne)sreča

Pod kakšno zvezdo moraš biti rojen, da se ti zgodi kaj takega.