Zakaj nimamo več električni vozil?

Mercedes bo do leta 2022 odpustil okoli 10.000 ljudi, odpuščali pa bodo tudi pri Audiju, Volkswagnu in še kje. Zakaj? Zaradi prehoda na proizvodnjo električnih vozil. Ali se to ne sliši malce nelogično? Razen tega pa – kako to, da veliki proizvajalci avtomobilov, kot so Volkswagen, Mercedes-Benz, BMW, Toyota in podobni, že sedaj ne proizvajajo več električnih modelov? Zakaj se našteti velikani s področja motorjev z notranjim izgorevanjem niso prej lotili elektrike? Zakaj so električni modeli uveljavljenih avtomobilskih znam videti, kot da gre za neke stranske projekte v slogu »ker delajo vsi, pa dajmo še mi«. In še nekaj - Tesla je v primerjavi s Volkswagnom ali Toyoto malček, kljub temu pa dominira na področju električnih avtomobilov. Kaj se gredo?

Odgovori na ta vprašanja so vse prej kot preprosti. Težava je pravzaprav točno to, kar se na prvi pogled zdi prednost – velikost in moč teh podjetij. Veliki nemški, francoski, japonski, ameriški in še kateri proizvajalci zaposlujejo velikansko število ljudi. Avtomobili z notranjim izgorevanjem so sestavljeni iz tisoče delov, ki jih je potrebno izdelati, kar seveda počnejo proizvajalci ali njihovi zunanji partnerji. Za vsakim delom je torej oseba, ki živi od razvoje, proizvodnje in vgradnje tega dela. Če se iz avtomobila odstrani motor z notranjim izgorevanjem in nadomesti z električlnim(i), se število delov drastično zmanjša. Kar naenkrat več ne potrebujemo blokov motorja, valjev, svečk, izpušnih sistemov, oljnih črpalk… Ker vse te dele sedaj izdeluje veliko ljudi, bi ti lahko ostali brez dela. Sedaj pa si zamislite, da ste politik v Nemčiji, Franciji, ZDA ali na Japonskem. Že če bi se eden od velikih proizvajalcev odločil izdelovati izključno električne avtomobile, bi to lahko pomenilo več deset tisoč odpuščenih, kaj šele, če bi se za kaj takega odločili vsi. Pri tem je potrebno poudariti, da s prehodom na proizvodnjo izključno električnih vozil ne bi trpeli le proizvajalci in njihovi dobavitelji ampak tudi prodajalci, ki živijo od vzdrževanja vozil. Tega je pri električnih vozilih bistveno manj, kar seveda pomeni manj dela in manj zaposlenih.

Niso pa politiki edini, ki bi jim odpuščanja delal sive lase. Kaj pa direktorji? Si lahko zamislite, kako se bo počutil nek direktor, ki ni lastnik podjetja ampak je v njem le zaposlen, če bo zaradi njegove odločitve na cesti ostalo toliko in toliko tisoč ljudi? Ali pa, kaj se bo zgodilo s tržno vrednostjo podjetja, če bo naenkrat imelo toliko manj zaposlenih? Vse skupaj je videti kot vnaprej izgubljena bitka – hudo bo, če se bo izgubil bencinsko/dizelski del, a če se ne naredi ustreznega koraka v električno smer, je ogrožena tovarna v celoti. Ali povedano drugače - treba je tehtati med tem ali bodo delo izgubili vsi zaposleni ali le del. Žalostna, a neizogibna izbira. In če ne bi »zgage« naredila Tesla, bi jo kdo drug, in če to ne bi bila električna vozila, bi bila pa vodikova ali kakšna druga. Dnevi klasičnih motorjev z notranjim izgorevanjem gredo h koncu. In afera dieselgate je vse skupaj še pospešila. To je le eden od razlogov, zakaj so pri tradicionalnih proizvajaolcih tako previdni. Jih je pa še več, najdete pa jih v spodnjem videu.

Da, prehod na električna vozila ni črno-bela stvar, tako kot ni črno-bela proizvodnja električne energije, hrane in še česa. »Eko« in »bio« se sliši odlično, v praksi pa so zadeve precej bolj zapletene.