Zajec in morje

Ste vedeli, da je Sredozemsko morje zaradi zaprtja Gibraltarske ožine na neki točki v zgodovini skoraj izginilo? Dogodek se imenuje Messinijska slana kriza, zgodil oziroma dogajal pa se je v miocenu (v času messinija) od 5,96 do 5,33 milijona let nazaj. Zaradi tektonskih sprememb, se je Gibraltarska ožina zaprla in s tem prekinila dotok vode v Sredozemsko morje. To je zaradi hkratne otoplitve ozračja zato začelo hlapeti in skoraj izginilo, rešila pa ga je velika zancleanijska poplava, ki je v le dveh letih ponovno napolnila Sredozemlje.

In kaj ima z vsem skupaj zajec? V času, ko morja skorajda ni bilo, so nekatere živali lahko prosto migrirale in se naselile na mestih, do katerih prej niso mogle – recimo otokih, kot so današnja Sardinija, Korzika, Mallorca, Menorca… In prav na slednji so arheologi našli kosti vrste zajca, ki so jo poimenovali Nuralagus Rex in je bila približno šestkrat večja in težja od današnjih dolgouščkov. Poleg tega je imela krajše zadnje tačke, na katerih so bili kremplji ter precej bolj togo hrbtenico, kar pomeni, da ti zajci niso skakali naokoli kot današnji. Ta zajčji kralj, kot bi se v prevodu glasilo njegovo ime, je živel v času pliocena, 5 do 3 milijone let nazaj. In kako je lahko tako zrasel? Pojav ni nič posebnega, saj ga poznamo tudi pri drugih živalskih vrstah. Ko so živali z migracijami prispele na nova mesta, kjer je bilo več hrane, so jim seveda sledili tudi plenilci. A če se je pot slednjim nekako zaprla, kot se je to zgodilo ob zancleanijski poplavi, so te živali, v tem primeru zajci, izgubili svoje naravne sovražnike. Ker jim ni bilo treba več bežati in ker je bilo hrane dovolj, so sčasoma izgubili hrbtenično gibčnost, zadnje tačke so se zmanjšale, postajali so vedno večji...

Več v spodnjem videu…