Zgodba se je pričela konec lanskega novembra, ko je Microsoftov višji produktni vodja na Twitterju objavil zaslonsko sliko interne razvojne različice
Beležnice, v kateri je videti, da bo ta podpirala nekaj, kar smo si uporabniki že dolgo želeli –
zavihke. Tvit je bil potem hitro zbrisan, a ker internet ne pozabi ničesar, jo je nekdo izbrskal v internetnem arhivu in seveda objavil.
Ker je bila objava odstranjena je bilo videti, kot da iz vsega skupaj še vsaj nekaj časa ne bo nič. A ni bilo tako. Microsoft je namreč konec januarja članom skupine Windows Insiders poslal Beležnico različice
11.2212.33.0, ki je res nudila uporabo zavihkov. Vse skupaj se je očitno hitro izkazalo za delujoče in uporabno in tako je zdaj, še ne mesec dni kasneje, izšla tudi
uradna različica Beležnice z zavihki. Deležni je boste, če boste posodobili svoj sistem Windows.
Ideja zavihkov v tako »bazičnem« programčku dejansko ni slaba. Odpiranje ali tvorjenje več besedilnih dokumentov znotraj enega samega okna programa pride večkrat prav, kar uporabniki Notepad++, Notepad3 in še kakšne alternative vedo že leta, posebej če se ukvarjajo s programiranjem.
Ali zadeva deluje? Na prvi pogled se zdi tako. Nov zavihek odprete enako kot pri drugih programih, ki jih podpirajo in že lahko pišete vanj. Čisto OK. Kaj pa
poimenovanje oziroma
preimenovanje zavihka? Ups, to pa ne gre kar tako. Beležnica namreč
ime zavihka določi samodejno in to tako, da si ga »izposodi« iz
prve vrstice besedila. Če hočete na primer zavihku dati ime »Moj nakupovalni seznam«, morate to zapisati kot prvo vrstico besedila v zavihku. Mogoče malce nenavadno, a pravzaprav logično – Beležnica je že v svoji osnovi urejevalnik, kar naj bi nudil le najosnovnejšo funkcionalnost.
A odpiranje v zavihkih, čeprav koristno, ni dovolj. Vsaj enako koristno, če ne še bolj, je shranjevanje teh zavihkov v eni skupni datoteki, podobno kot recimo delovni zvezki v Excelu. In logično bi bilo, da bi nova Beležnica to tudi omogočala. A ni tako. To, kar počenete z zavihki v Beležnici namreč
ni ena sama datoteka in je zato kot take
ne morete shraniti. Program namreč zavihke obravnava kot samostojne datoteke in jih kot take tudi shranjuje. Ko izberete shranjevanje oziroma zapiranje, vas program za vsak zavihek posebej vpraša ali naj ga shrani in nato
vsakega posebej shranil v datoteko z imenom zavihka. Zakaaaj?
Funkcionalnost, ki smo se je kar precej veselili, nas je torej pustila na cedilu. Edina dodana vrednost, ki jo prinašajo zavihki torej ta, da če preko Raziskovalca odpiramo več besedilnih datotek, se ta ne odprejo več kot samostojna okna ampak v enem oknu. Škoda…▪