Bi tiskal? Pa ne boš!

Tiskalniki so bili vedno dokaj nenavaden in zoprn kos računalniške opreme. Najprej so bili hudo dragi in nezanesljivi, ko pa so jih končne »porihtali« in pocenili, pa so začeli zaračunavati velike denarce za črnilo. In ker so šle cene v neumne višave, se je pojavilo kar nekaj alternativnih rešitev, v obliki neoriginalnih kartuš/tonerjev ali kompletov za ponovno polnjenje. To seveda proizvajalcem, kot so HP, Epson, in Lexmark in drugim ni bilo niti najmanj všeč, zato so začeli proizvajalce nadomestkov napadati tako, da so kartuše obravnavali kot del zakonodaje o upravljanju digitalnih pravic (Digital Rights Management – DRM). Nekaj časa je zadeva delovala, potem pa so jo zaradi nezadovoljstva uporabnikov in nekaj neugodnih sodnih razpletov opustili.

A to ne pomeni, da so omagali. Ena od »rešitev«, ki si jo je omislil HP, je tako imenovani Instant Ink. Zadeva deluje nekako takole: uporabnik mesečno plačuje nek določen znesek, ki je odvisen od števila natisnjenih stani, HP pa mu, ko tiskalnik zazna, da je kartuša skoraj prazna, v zameno brezplačno pošlje novo. Ideja niti ni slaba, če se ne bi pogosto zgodilo to, da uporabnik dejansko plačuje več kot bi plačal, če bi kartuše kupoval sam. A to je pravzaprav manjši problem. Večji je ta, ki se je zgodil Ryanu Sullivanu - če si uporabnik premisli in storitve več noče uporabljati, mu HP tiskalnik »zaklene« in onemogoči tiskanje. Tudi če je uporabnik prazne kartuše zamenjal z originalnimi.

Last month I canceled a random charge for $4.99 per month from HP called "InstantInk". Wasn't sure what it was for. I've had it for over a year but had no idea what it did.

I just found out what it did pic.twitter.com/lsFLDR5grv

— Ryan Sullivan (@ryandonsullivan) 17 January 2020

Se lahko kaj takšnega zgodi tudi pri nas? Ne, saj storitev pri nas ne deluje. Včasih je dobro biti majhen…

 Vir: Motherboard