Nekatere vrste sicer rastejo tudi v nekoliko hladnejših okoljih, a večino soje dobimo iz toplih krajev. To pa pomeni, da je potrebno sojo in izdelke iz nje prepeljati v dežele s hladnejšo klimo, za kar so seveda potrebne ladje, tovornjaki in vlaki, kar pomeni emisije toplogrednih plinov, pridelovalci, predvsem v Braziliji in Paragvaju pa za to, da bi pridobili obdelovalne površine, požigajo velike površine deževnega pragozda.
Znanstveniki univerze v Københavnu so zato pred časom začeli raziskovati alternativne pridelke, kot so amarant (ščir), ajda, kvinoja, bob in druge, ki lahko rastejo tudi v hladnejših okoljih. Raziskave so pokazale, da se najbolje obnese bob. Tega najprej zmeljejo v moko, nato dodajo vodo, da dobijo kašasto suspenzijo, iz katere nato s postopkom »mokrega frakcioniranja« odstranijo težko prebavljive sestavine, kot so vlaknine in škrob. Preostalo kašo nato posušijo, ostane pa beljakovinska moka, ki je menda »skoraj tako hitro prebavljiva« kot živalske beljakovine v obliki mesa ali jajc.
Raziskava je bila objavljena v publikaciji Foods.
Vir: Univerza v Københavnu
