V raziskavi je sodelovalo 13.806 odraslih pacientov iz 43 držav (tudi iz Slovenije). Anketirani so izpolnjevali anonimni vprašalnik v radioloških oddelkih, kjer so se srečali z diagnostičnimi metodami, kot so rentgen, CT in MRI. Skupno 57,6 % vprašanih na uporabo medicinske UI gleda pozitivno, pri čemer je bila podpora višja med tehnološko bolj podkovanimi pacienti. Kar 83,3 % tistih, ki so se imeli za strokovnjake za UI, je izražalo izrazito pozitivna stališča, v primerjavi z zgolj 38 % pri tistih z omejenim znanjem.
Pomembna ugotovitev je, da resnost bolezni močno vpliva na odnos do tehnologije. Med pacienti v zelo slabem zdravstvenem stanju jih je 26,6 % izrazilo zelo negativna stališča, medtem ko je bila ta številka pri zdravih skoraj zanemarljiva. Avtorji študije domnevajo, da k temu prispevajo obremenjenost z boleznijo, izkušnje z zdravstvenim sistemom in psihološki dejavniki.
Zaupanje v UI je na splošno zelo deljeno. Skoraj polovica pacientov verjame, da bo izboljšala zdravstveno obravnavo (48,5 %), podobno delež pa zaupa v zanesljivost diagnostičnih informacij. Najvišjo podporo ima uporaba UI kot orodja za drugo mnenje (67,9 %) ter pri analizi radioloških slik (59,3 %). Nasprotno pa le 4,4 % pacientov sprejema možnost diagnoze, ki bi jo postavila izključno UI.
Ključna zahteva pacientov je razložljivost algoritmov. Kar 70,2 % jih želi vpogled v proces sklepanja, tudi če to pomeni manjšo natančnost. Poleg tega 72,9 % pacientov želi, da UI deluje kot podporni sistem, kjer je končna odločitev v rokah zdravnika.
Največji strah ostaja sprememba dinamike zdravstvene oskrbe. Več kot 60 % pacientov se boji zmanjšane interakcije z zdravniki in možnosti, da bi UI postopoma nadomestila človeški faktor.
Raziskava opozarja na omejitve, saj temelji na samoocenjevanju in zajema trenutna stališča, ki se lahko hitro spremenijo z nadaljnjo širšo implementacijo tehnologije. Avtorji zato pozivajo k dodatnim raziskavam, ki bi primerjale stališča hospitaliziranih in ambulantnih pacientov ter bolje uskladile razvoj medicinske UI z dejanskimi potrebami uporabnikov.
Zaključek: Pacienti UI razumejo kot močno podporo, a jo sprejemajo le, če je transparentna in podrejena zdravniku. To je jasen signal razvijalcem in odločevalcem, da mora ostati dopolnilo, ne nadomestilo klinične presoje.
Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji JAMA Network Open
Vir: Tehniška univerza v Münchnu, slika ChatGPT5