Ekipa raziskovalcev z Univerze Lancaster je izvedla tri naključne eksperimentalne študije z 330 zdravimi odraslimi. Preizkušeni so bili na električno in toplotno bolečino, del pa je bil izpostavljen placebo ali anestetiku. Poleg standardnih metod je bil uporabljen nov pristop, imenovan Denarna ekvivalenca (ME – Monetary Equivalence). Udeleženci so odgovarjalni na vprašanje ali bi raje dobili 15 švicarskih frankov in ponovno občutili bolečino ali 10 švicarskih frankov in nobene bolečine, torej so se odločali med denarno nagrado in ponovnim občutenjem bolečine, točka spremembe izbire pa je predstavljala vrednost, ki jo posameznik implicitno pripisuje bolečini. Testirani sta bili dve različici: ME1 (vprašanja po naraščajočem vrstnem redu) in ME2 (naključen vrstni red).
Statistična analiza je pokazala, da sta ME1 in ME2 dosegli bistveno večje efektne velikosti kot standardne metode, kar pomeni večjo občutljivost pri razlikovanju med nizko in visoko bolečino. Pri eksperimentu z anestetikom, kjer so klasične lestvice pokazale napačne rezultate zaradi psiholoških pričakovanj, je monetarna metoda zanesljivo zaznala dejanske razlike. ME1 se je izkazala kot najnatančnejši napovednik stopnje bolečine, ne glede na spol ali dohodek. Poleg tega je bila metoda odporna na učinke pričakovanj in učinkovito delovala pri različnih vrstah dražljajev.
Omejitve raziskave vključujejo homogeno skupino pretežno švicarskih študentov in omejitev na kratkotrajno, akutno bolečino. Za klinično uporabo bi bila potrebna dodatna validacija pri kroničnih bolnikih in socialno-ekonomsko raznolikih skupinah. Kljub temu nova metoda odpira možnosti za natančnejše klinične preskuse analgetikov, izboljšano kvantifikacijo trpljenja in bolj učinkovite strategije obvladovanja bolečine. Pretvorba bolečine v denarno enoto tako predstavlja objektivnejši, standardiziran instrument za prihodnje raziskave in medicinsko prakso.
Raziskava je bila objavljena v strokovni publikaciji Social Science & Medicine.
Vir: Univerza Lancaster
