Ker je ponovna rast hrbtenjače, torej hrbteničnega živca nekaj, kar bi si ljudje še kako želeli, se znanstveniki že dolgo trudijo najti način, kako to vzpodbuditi. Ker si načina kar tako seveda ni mogoče izmisliti, se seveda opirajo na dosežke drugih živalskih vrst in upajo, da bodo v njih našli kaj uporabnega tudi za človeka. Iščejo torej mehanizem, ki sproži rast nove hrbtenjače in ga poskušajo razumeti. Profesor Matthew Vickaryous iz kanadske univerze Guelph meni, da mu je to uspelo.
In kaj je ugotovil? V hrbtenjači gekonov je našel poseben tip matičnih celice, imenovanih radialne glialne celice. Te celice so običajno dokaj neaktivne, aktivirajo se le, če gekonu iz takšnega ali drugačnega razloga odpade rep. V tem primeru se začnejo celice hitro množiti, hkrati pa izločati različne proteine, posledica pa je (hitra) rast nove hrbtenjače. Ko se rana ozdravi, torej rep, vključno s hrbtenjačo ponovno zraste, se celice spet postavijo v stanje mirovanja. Teh radialnih glialnih celic ljudje nimamo, zato se namesto obnove živcev na mestu poškodbe pojavi le brazgotina, ki rano sicer hitro zapre in zaceli, a hkrati tudi preprečuje regeneracijo tkiva.
»Vedeli smo, da so gekoni sposobni regenerirati svojo hrbtenjačo, nismo pa vedeli, katere celice so za to odgovorne,« je povedal profesor Vickaryous in nadaljeval: »Ljudje smo zelo slabi kar zadeva zdravljenje poškodb hrbtenjače zato upam, da bomo s pomočjo znanja, ki smo si ga pridobili preko gekonov našli način, kako tudi človeško hrbtenjačo vzpodbuditi k samoobnavljanju.«
Vir: University of Guelph
