No, 28. oktobra 1894, je v teksaškem časopisu Galveston Daily News izšel intervju z Edisonom, v katerem je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi s telefonijo in njeno prihodnostjo. Na vprašanje ali bodo kdaj mogoči čezoceanski telefonski pogovori je dejal, da je prepričan, da to ne bo izvedljivo, saj bi zanje potrebovali kable, ki jih ni mogoče izdelati. Največja težava naj bi bila izolacija, ki so jo takrat izdelovali iz snovi, imenovane gutta percha, pridobivali pa so jo iz istoimenske tropske rastline. Snov je nekoliko podobna kavčuku, a je precej bolj rigidna. Električne lastnosti te izolacije naj bi bile takšne, da so na večje razdalje povzročale toliko električnega šuma, da ta je prevladal nad električnim signalom, ki teče po žici, ki jo ta izolacija oklepa in s tem naredil telefonski pogovr neuporaben.
A se je izkazalo, da nima prav. 7. januarja 1927 je med Londonom in New Yorkom stekel prvi telefonski pogovor, ki pa ni tekel preko kabla, položenega med mestoma ampak preko odbijajočih se radijskih valov. Kakovost zvoka je bila baje zelo uboga, a govor je bilo mogoče razumeti, kar je dovolj za to, da se prizna kot prvi čezatlantski telefonski pogovor.
Edison pri razvoju tehnologije in samem čezatlantskem pogovoru ni sodeloval, a to ne pomeni, da mu je bila telefonija tuja. Še več – njegova vizija uporabe telefonije je bila bistveno bolj ambiciozna od tiste navadnih smrtnikov in takratnih pošt. Delal je namreč na telefonu, ki bi bil sposoben pogovarjati se z – duhovi. A o tem kdaj drugič…
Več o gutta perchi si lahko preberete v tem zanimivem članku časopisa Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči iz 18. februarja 1852.
Vir: Paleofuture
