Edison se je zmotil

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 5. 12. 2025 05:05:00, Kategorija: Trendi

Leta 1894 je Edison napovedal, da čezatlantski telefonski pogovori nikoli ne bodo mogoči.

Edison se je zmotil
Thomas Alva Edison je, kljub temu, da ga je zasenčil Nikola Tesla, bil pomemben izumitelj in je svetu zapustil kar nekaj uporabnih izdelkov in naprav. A tudi veliki se motijo. Posebej kar zadeva napovedovanje prihodnosti, kar nekateri radi počnejo kar sami od sebe, druge pa v to pogosto silijo mediji z vprašanji v slogu: »Kaj pa vi menite, kakšna bo prihodnost XYZ

No, 28. oktobra 1894, je v teksaškem časopisu Galveston Daily News izšel intervju z Edisonom, v katerem je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi s telefonijo in njeno prihodnostjo. Na vprašanje ali bodo kdaj mogoči čezoceanski telefonski pogovori je dejal, da je prepričan, da to ne bo izvedljivo, saj bi zanje potrebovali kable, ki jih ni mogoče izdelati. Največja težava naj bi bila izolacija, ki so jo takrat izdelovali iz snovi, imenovane gutta percha, pridobivali pa so jo iz istoimenske tropske rastline. Snov je nekoliko podobna kavčuku, a je precej bolj rigidna. Električne lastnosti te izolacije naj bi bile takšne, da so na večje razdalje povzročale toliko električnega šuma, da ta je prevladal nad električnim signalom, ki teče po žici, ki jo ta izolacija oklepa in s tem naredil telefonski pogovr neuporaben.

A se je izkazalo, da nima prav. 7. januarja 1927 je med Londonom in New Yorkom stekel prvi telefonski pogovor, ki pa ni tekel preko kabla, položenega med mestoma ampak preko odbijajočih se radijskih valov. Kakovost zvoka je bila baje zelo uboga, a govor je bilo mogoče razumeti, kar je dovolj za to, da se prizna kot prvi čezatlantski telefonski pogovor.

Edison pri razvoju tehnologije in samem čezatlantskem pogovoru ni sodeloval, a to ne pomeni, da mu je bila telefonija tuja. Še več – njegova vizija uporabe telefonije je bila bistveno bolj ambiciozna od tiste navadnih smrtnikov in takratnih pošt. Delal je namreč na telefonu, ki bi bil sposoben pogovarjati se z – duhovi. A o tem kdaj drugič…

Več o gutta perchi si lahko preberete v tem zanimivem članku časopisa Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči iz 18. februarja 1852.

Vir: Paleofuture

preberite še to

Trendi
Ko moški in ženske dejansko govorijo različen jezik

Ko moški in ženske dejansko govorijo različen jezik

Pravijo, da so ženske z Venere, moški pa z Marsa… in pri skupnosti Ubang je to več kot očitno.

Trendi
Ko se izziv konča na urgenci

Ko se izziv konča na urgenci

Moški je potreboval zdravniško pomoč, potem ko mu je v ustih obtičala – dekletova dlan.

Trendi
Še ena modrost »google-medicine«

Še ena modrost »google-medicine«

Ruski najstnik je končal v bolnišnici, potem ko je pokazal simptome zastrupitve zaradi jemanja in pitja...

Trendi
Deset let sonca v eni uri

Deset let sonca v eni uri

NASA je pred časom objavila video, v katerem je strnila dogajanje na našem Soncu v letih od 2010 do 202...

Trendi
Upanje tudi za odrasle

Upanje tudi za odrasle

So znanstveniki našli način za »ponovni zagon« vida pri odraslih z lenim očesom?

Trendi
Od kod jim voda?

Od kod jim voda?

Skrivnostne koze preživele več kot 200 let na osamljenem otoku brez sladke vode

Trendi
Če ni DNK, so pa beljakovine

Če ni DNK, so pa beljakovine

Podcasti o resničnih zločinih bodo v kratkem dobili nekaj novega forenzičnega izrazja. Eden takšnih je ...

Trendi
Domiselni javni uslužbenci

Domiselni javni uslužbenci

Nekaj kitajskih javnih uslužbencev je našlo preprost način, kako pretentati sistem za prepoznavanje obr...

Trendi
Habsburška brada

Habsburška brada

Portreti habsburških vladarjev kažejo na incestna razmerja v družini.

Trendi
A je svet res »izgubil kompas«?

A je svet res »izgubil kompas«?

86-letni Anglež je bil pred kratkim kaznovan, ker je izpljunil list, ki mu ga je veter zanesel v usta.

Trendi
Skoraj 2,5 km preplastili v le šestih urah

Skoraj 2,5 km preplastili v le šestih urah

Cestni delavci v Pekingu na Kitajskem so postavili nov hitrostni rekord, ko so na 2,4-kilometrskem odseku cest...

Trendi
Skoraj 50 let za en svetlobni dan

Skoraj 50 let za en svetlobni dan

Sonda Voyager 1 se približuje razdalji enega svetlobnega dne od Zemlje