Napoleonov umik iz Rusije leta 1812 velja za enega najbolj katastrofalnih vojaških umikov v zgodovini. Nova znanstvena raziskava potrjuje domnevo, da so k uničujočim posledicam te vojaške operacije tudi nalezljive bolezni. Raziskovalci iz Francije in Estonije so namreč v posmrtnih ostankih vojakov, ki so se umikali iz Rusije, identificirali patogene, odgovorne za paratifusno in povratno mrzlico. Čeprav študija ne določa natančne razširjenosti teh bolezni v Napoleonovi vojski, identificira verjetne povzročitelje simptomov, opisanih v zgodovinskih virih.
Umik iz Rusije je trajal od 19. oktobra do 14. decembra 1812 in je povzročil skoraj popolno uničenje Napoleonove vojske. Po zgodovinskih virih okoli 300.000 vojakov ni umrlo neposredno zaradi bojnih dejanj, temveč zaradi ekstremno nizkih temperatur, pomanjkanja hrane in nalezljivih bolezni.
Raziskovalna skupina je izolirala in sekvencirala DNK iz zob vojakov, katerih posmrtni ostanki so bili predhodno izkopani v Litvi. Analiza je razkrila prisotnost dveh patogenov: podvrste bakterije Salmonella enterica iz linije Paratyphi C, ki povzroča paratifusno mrzlico, ter bakterije Borrelia recurrentis, ki povzroča povratno mrzlico.
Rezultati predstavljajo prve genetske dokaze o prisotnosti teh patogenov v Napoleonovi vojski. Pri štirih analiziranih vojakih je bila potrjena okužba s Salmonella enterica Paratyphi C, pri dveh pa okužba z Borrelia recurrentis. Obe bolezni povzročata visoko telesno temperaturo, izčrpanost in prebavne motnje, kar ustreza simptomom, dokumentiranim v zgodovinskih zapisih. Vojaki so bili poleg tega izpostavljeni ekstremnim okoljskim pogojem, vključno z nizkimi temperaturami, pomanjkanjem hrane in slabimi higienskimi razmerami.
Ker je bilo analiziranih le 13 vojakov od približno 300.000 umrlih, raziskovalci ne morejo natančno določiti, kolikšen delež smrti je mogoče pripisati tem patogenom. Kljub temu prisotnost teh patogenov kaže, da so nalezljive bolezni verjetno pomembno prispevale k uničenju Napoleonove Velike armade med umikom leta 1812.
Analiza genomskih podatkov zgodovinskih patogenov omogoča boljše razumevanje razvoja nalezljivih bolezni in njihovega vpliva na populacije. Takšne raziskave prispevajo k sodobnemu razumevanju epidemiologije in evolucije patogenov.
Raziskava dodatno potrjuje hipotezo, da so poleg fizične izčrpanosti, ekstremnih vremenskih razmer in logističnih težav nalezljive bolezni pomembno prispevale k propadu Napoleonove vojaške kampanje v Rusiji. Hkrati študija ponuja dodatne vpoglede v enega najbolj znanih vojaških porazov v zgodovini, katerega lekcije niso bile v celoti upoštevane niti več kot stoletje kasneje med operacijo Barbarossa, ko so nemške vojaške sile utrpele podobne izgube zaradi ekstremnih zimskih razmer.
Raziskava je bila objavljena v strokovni publikaciji Current Biology.
Vir: Institut Pasteur
