V dveh študijah so znanstveniki iz nemškega raziskovalnega oddelka Senckenberg am Meer Marine Research Department in univerze Duke v ZDA lani prvič razkrili dve zanimivi območji, kjer je narava ponovno prevzela tisto, kar je človek pustili kot odpadek – najprej na odlagališču sreliva iz druge svetovne vojne v Baltskem morju in nato na »floti duhov« v Mallows Bayu v Marylandu, kjer so bile v dvajsetih letih prejšnjega stoletja potopljene ladje iz prve svetovne vojne.
V Lübeškem zalivu v Baltskem morju so raziskovalci uporabili podmornico za raziskovanje na novo odkritih lokacij odvrženega orožja in opreme iz druge svetovne vojne ter na njem odkrili veliko bogatejše življenje, kot so pričakovali. Ugotovili so, da je bilo odlagališče dom bojnim glavam iz letečih bomb V-1, torej raket, ki jih je v pozni fazi druge svetovne vojne uporabljala nacistična Nemčija. Poleg tega so ugotovili, da je na bojnih glavah živelo več organizmov – povprečno okoli 43.000 organizmov na kvadratni meter – kot v usedlinah okoli njih (8.200 organizmov na kvadratni meter).
Še bolj presenetljivo je bilo, da se je morsko življenje očitno prilagodilo morebitnim toksinom. Koncentracije eksplozivnih spojin (TNT in RDX) so se gibale od 30 nanogramov do 2,7 miligrama na liter – a tudi pri najvišjih vrednostih je bilo življenja v izobilju. Ugotovitve razkrivajo, da lahko nekateri organizmi prenašajo visoke ravni toksičnih spojin, če je nagrada zanesljiva, trdna površina, ki jim služi kot dom.
Medtem ko je Londonska konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja iz leta 1972 končala zakonito odlaganje neuporabljene eksplozivne municije v morje, ti ostanki danes nudijo bogato raziskovalno področje za morske biologe, ki ponuja resničen vpogled v to, kako se živali prilagajajo motnjam habitatov.
Raziskovalci so domnevali, da je razlog, da na bojnih glavah živi več organizmov kot okoli njih, v tem, da je življenje na trdni površini bolj ugodno kot na prehodnih substratih – in da so pri tem organizmi postali bolj tolerantni do toksinov, ki so pronicali iz orožja. Prav tako so ugotovili, da je več organizmov živelo na ohišjih kot na eksplozivnem materialu, kar nakazuje, da so poskušali zmanjšati izpostavljenost kemikalijam.
»Na splošno epifaunalna skupnost na odvrženi opremi na raziskovanem območju dosega visoko gostoto, saj dvignjene kovinske strukture zagotavljajo primeren habitat za organizme, ki živijo na morskem dnu,« so zapisali raziskovalci. »Čeprav je lahko dodajanje novih trdih substratov morskemu ekosistemu vprašljivo, ker spreminja okolico in celo zagotavlja možen pribežališča za tujerodne vrste, je v posebnem primeru nemškega Baltskega morja nova trdna podlaga lahko mehanizem za ohranjanje življenja in vodi do pogojev, bližjih začetnim naravnim razmeram.«
V drugem članku so raziskovalci izdelali zelo podroben fotografski zemljevid 147 razbitin ladij v »floti duhov« v Mallows Bayu na reki Potomac v Marylandu. Te ladje iz prve svetovne vojne so bile namerno požgane in potopljene v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zdaj pa so postale bogat habitat za morsko in obmorsko življenje, vključno z ribojedi (Pandion haliaetus) in atlantskimi jesetri (Acipenser oxyrinchus).
Avtorji so združili visokoločljive slike (v povprečju 3,5 centimetra na slikovno piko) flote, posnete z brezpilotnimi letalniki leta 2016, ter predstavili celovito delo, namenjeno prihodnjim arheološkim, ekološkim in kulturnim raziskavam.
Študiji ([1], [2]) sta bili objavljeni v strokovni reviji Communications Earth & Environment.
Vir in slike: Senckenberg am Meer, Duke Marine Robotics
