DNK pošasti

Obstaja dokaj nov in premeten način ugotavljanja, katere vse živali živijo na nekem določenem področju. Imenuje se analiza okoljskega DNK (environmental DNA - eDNA), pri kateri se analizira živalski habitat in ugotavlja prisotnost iztrebkov, dlake, kože ali katerega koli drugega organskega materiala in ugotavljanje, katera žival ga je pustila.

Metoda deluje tudi pri ugotavljanju prisotnosti živalskih vrst v vodi. Znanstveniki so jo že uporabili za ugotavljanje prisotnosti tujerodnih vrst rib in školjk, za sledenje migracijam rib in podobno, sedaj pa naj bi jo uporabili v poskusu razjasnitve večstoletnega vprašanja – ali v jezeru Ness na Škotskem res prebiva(jo) pošast(i). A tega se ne bodo lotili škotski ampak novozelandski znanstveniki. Ti bodo iz treh različnih globin jezera nabrali več vzorcev, kot kontrolni vzorec pa bodo uporabili vzorce vode iz sosednjih jezer Garry, Oich in Morar. Vzorce bodo nato poslali v laboratorije v Franciji, ZDA, v Avstraliji, na Danskem in na Novi Zelandiji, kjer so bo opravila raziskava eDNA. Da bi zagotovili nepristranskost, bodo vsi vzorci »maskirani«, tako da znanstveniki ne bodo vedeli, od kod prihaja posamezni vzorec. In  kako bodo vedeli, da v jezeru živi Nessie? Če res obstaja, bi se moral v vzorcih iz jezera Ness pojaviti neznan DNK, ki ga v vzorcih iz drugih jezer ni.

Znanstveniki načrtujejo zajem vzorcev za junij, dokončni rezultati analize eDNA pa naj bi bili znani januarja prihodnje leto.

Toda - si res želimo dokaz za obstoj ali neobstoj pošasti? Občutki so mešani. Nekateri menijo, da bi bilo misterij bolje ohraniti, če ne drugega zaradi turizma. Drugi menijo, da je skrajni čas, da se neha z vražami in končno dokaže, da pošasti ni.

Vir: University of Otago, Loch Ness Hunters