Reaktor sestavlja velika mreža zrcal, ki samodejno sledijo soncu in usmerjajo veliko količino sončne svetlobe na vrh osrednjega stolpa. Ta stolp koncentrirano sončno svetlobo preusmeri navzdol v sončni reaktor, ki vsebuje delce mineralnega oksida, imenovanega cerij – oziroma njegovo spremenjeno (dopirano) različico tega. Dopiranje je postopek, v katerem se v neko snov vnese izredno majhna količina druge snovi s ciljem spreminjanja določenih lastnosti. V tem primeru gre za izboljšanje sposobnost absorpcije in sproščanja kisika ter mu omogoča, da to počne pri nižji temperaturi, kot bi sicer. Zadeva deluje tako, da sonce vodo premeni v vodno paro, ta se nato »spusti« skozi tak cerij. Ta iz vodne pare absorbira kisik, tako da ostane le vodik.
Solarni termokemični proces ekipe CSIRO je pokazal, da lahko ta sistem doseže učinkovitost pretvorbe sončne energije v vodik, večjo od 20 % – kar predstavlja pomembno izboljšavo v primerjavi z obstoječimi procesi, ki dosegajo približno 15 %. Poleg tega je mogoče dopirani katalizator cerija večkrat uporabiti. Vse to skupaj predstavlja obetavno pot za razogljičenje ključnih energetsko intenzivnih industrij.
A delo s tem še zdaleč ni končano. Ekipa verjame, da s tem, ko dobro razume dogajanje, proces še izboljša, preden ga začne širše uporabljati. »Nismo še na industrijski ravni, vendar smo pokazali močno reaktivnost pri razmeroma zmernih pogojih, z nadaljnjim izpopolnjevanjem pa bi lahko dosegli primerljivost z elektrolizo tako po zmogljivosti kot po stroških,« je dejal dr. Jin-Soo Kim iz CSIRO.
Vir: CSIRO
