Do tu je vse skupaj le zanimivost, od tu naprej pa stvari postanejo čudne. Ekipa ruskih in južnokorejskih znanstvenikov je namreč objavila, da obstaja možnost, da bi žrebička – klonirali. Woo-suk Hwang, eden vodilnih članov ekipe je za Siberian Times dejal: »Če nam uspe najti eno samo živo celico, lahko kloniramo celotnega konja. Celico lahko namreč razmnožimo in dobimo toliko zarodkov, kolikor želimo!« A tudi to ne bi bilo nič posebnega, saj so se podobne trditve pojavljale že v preteklosti. Posebno je to, da pri vsem skupaj sodeluje omenjeni Woo-suk Hwang, ki je v znanstvenem svetu, blago rečeno, problematična oseba. Gre za južnokorejskega veterinarja, ki je kloniral kar nekaj različnih vrst domačih živali, svojo ne-slavo pa je pridobil leta 2004, ko je objavil, da je kloniral človeški zarodek in iz njega celo pridobil njegove matične celice. Z bombastičnimi novicami na to temo je nadaljeval do leta 2006, ko so njegovi kolegi in neodvisne raziskave pokazale, da je vrli znanstvenik krepko prestopil mejo etičnega, poleg tega pa je bilo veliko njegovih podatkov bodisi ponarejenih, bodisi izmišljenih. Pot težo dokazov je seveda reagiralo vodstvo univerze v Seulu, kjer je Hwang opravljal raziskave, in ga odpustilo, dekan univerze pa je dejanja označil kot »madež, ki ga tako znanstvena skupnost kot celotna država ne bodo mogli odstraniti«. Hwangovo delo je bilo tudi pod drobnogledom organov pregona, ko so našli dovolj dokaznega materiala, da je bil znanstvenik obsojen na leto in pol zapora.
Svojo kazen je odslužil, sedaj pa poizkuša priti nazaj na sceno. Službo je dobil v biotehnični raziskovalni fundaciji Sooam, kjer je uspešno kloniral pse, krave, prašiče in kojote. Svojih preteklih nečednosti ni nikoli priznal, prav tako pa ni nikoli niti poizkušal dokazati, da je v devetih od enajstih znanstvenih člankih na temo človeških zarodkov, ki so se izkazali za neresnične, goljufal. In tak znanstvenik sedaj sodeluje v projektu konja iz Lene...
Kloniranje sodobnega živega bitja se od kloniranja prazgodovinskih živali krepko razlikuje. To pa zato, ker je iz sodobnih živali mogoče pridobiti nedotaknjeno DNK, pri živalih iz ledene dobe pa ne, saj je pri njih DNK razpadla na desetine milijonov delov, ki jih seveda ni mogoče sestaviti. In zato do sedaj še nismo dobili klonov mamuta ali kakšne druge živali, najdene v permafrostu, da o dinozavrih in podobnih živalih, ki so poginila v topli klimi niti ne govorimo.
A Hwang in sibirsko-korejska ekipa so optimistični in upajo, da bodo v zamrznjenih ostankih žrebička našli vsaj eno živo celico in v njej dovolj materiala DNK, da se bodo lotili iskanja matičnih celic in kloniranja. Če jim bo uspelo, pravijo, bi nekoč lahko dobili tudi živega mamuta in še kakšno žival, ki je živela v tistem času.
Jim bo uspelo? Glede na to, da je v ekipi Woo-suk Hwang, o tem ne dvomimo, če bo vse skupaj res, pa je drugo vprašanje…
Vir: LiveScience
