Je čas za spremembo koledarja?

Nekatere stvari se nam zdijo same po sebi umevne, čeprav so v bistvu nelogične. Ena takšnih so recimo imena mesecev. Imena september, oktober, november in december izhajajo iz številk sedem (septem), osem (octo), devet (novem) in deset (decem), gre pa za mesece od devet do dvanajst. Malce nelogično, mar ne? Kriv je Julij Cezar, ki je takratni koledar skušal približati kroženju Zemlje okoli Sonca in ena od »rešitev« je bila, da mesece potisne za dva naprej in prednje vrine januar in februar. S tem je marec padel v pomlad, ko je zunaj že dovolj toplo, da se lahko nadaljujejo čez zimo zaustavljene vojaške operacije, kar je ustrezalo imenu. Marec je namreč dobil ime po Marsu, bogu vojne. Kaj pa dolžine mesecev. Tudi te so čudne. Do poletja se lepo izmenjujejo, potem pa naletimo na julij in avgust, ki sta dobila imeni po rimskih cesarjih - Juliju Cezarju in Oktavijanu, kasneje preimenovanem v Avgust. In da ne bo kateri zameril, imata oba enako število dni, kar seveda zaplete situacijo.

Kljub sem tem pomanjkljivostim se je julijanski koledar obdržal in leta 1582, torej več kot 1500 let kasneje, ga je papež Gregor XIII, z nekaj popravki, uvedel kot uradni koledar. In od tod tudi ime – gregorijanski koledar.

Toda ali se moramo s vsemi temi pomanjkljivostmi res sprijazniti? Ali ne gre preprosteje? Gre. Zanimivo rešitev si je recimo zamislil britanski komik Dave Gorman. Predlaga kar nekaj sprememb:

• Meseci prerazporedijo tako, da so september, oktober, november in  december na mestih, ki jih nakazujejo njihova imena, januar in februar pa se selita na mesti 11 in 12,
• Julij in avgust se preimenujeta v quintus in sextus, torej peti in šesti in s tem iz koledarja odstranita 2000 let star osebni napuh,
• Vsi meseci v letu imajo 28 dni,
• Uvede se trinajsti mesec Gormanuary (požrešnik),
• Ker je 12 x 28 le 364, uvedemo »pavzo« med 28. požrešnikom in 1. marcem, torej v času novoletnih praznikov. Takrat koledar miruje, dneve pa imenujemo kar »pavza«. Ob prestopnem letu je ta »pavza« dolga pač dva dni.

Kaj to pomeni v praksi? Zaradi premika mesecev se leto vedno prične s 1. marcem. In ker imajo vsi meseci 28 dni, bo začetek leta vedno padel na nedeljo, zadnji dan na soboto, kar je dobro, saj si lahko malo odpočijemo, razen tega pa je med tema dvema dnevoma še vsaj en dan prej omenjene  »pavze« (dnevi gredo torej sobota, pavza, nedelja), tako da se počitek še malce podaljša. Ni slabo...

Druga prednost je, da bomo lahko imeli trajne koledarje. Kot smo zapisali, se bo leto vedno začelo z nedeljo, to pa pomeni, da ne bo potrebe po vsakoletni menjavi koledarja. In ker ga ima marsikdo še vedno v papirnati obliki, bomo s tem naredili nekaj dobrega tudi za okolje.

Več, tudi o tem, kaj bo s prazniki in astrološkimi znaki, v spodnjem videu.


Vir: Dave Gorman/YouTube