Kljub sem tem pomanjkljivostim se je julijanski koledar obdržal in leta 1582, torej več kot 1500 let kasneje, ga je papež Gregor XIII, z nekaj popravki, uvedel kot uradni koledar. In od tod tudi ime – gregorijanski koledar.
Toda ali se moramo s vsemi temi pomanjkljivostmi res sprijazniti? Ali ne gre preprosteje? Gre. Zanimivo rešitev si je recimo pred časom zamislil britanski komik Dave Gorman. Predlaga kar nekaj sprememb:
- Meseci prerazporedijo tako, da so september, oktober, november in december na mestih, ki jih nakazujejo njihova imena, januar in februar pa se selita na mesti 11 in 12,
- Julij in avgust se preimenujeta v quintus in sextus, torej peti in šesti in s tem iz koledarja odstranita 2000 let star osebni napuh,
- Vsi meseci v letu imajo 28 dni,
- Uvede se trinajsti mesec Gormanuary (požrešnik),
- Ker je 12 x 28 le 364, uvedemo »pavzo« med 28. požrešnikom in 1. marcem, torej v času novoletnih praznikov. Takrat koledar miruje, dneve pa imenujemo kar »pavza«. Ob prestopnem letu je ta »pavza« dolga pač dva dni.
Druga prednost je, da bomo lahko imeli trajne koledarje. Kot smo zapisali, se bo leto vedno začelo z nedeljo, to pa pomeni, da ne bo potrebe po vsakoletni menjavi koledarja. In ker ga ima marsikdo še vedno v papirnati obliki, bomo s tem naredili nekaj dobrega tudi za okolje.
Več, tudi o tem, kaj bo s prazniki in astrološkimi znaki, v spodnjem videu.
Vir: Dave Gorman/YouTube
