Na švicarski univerzi EPFL je Andrea Settimi skupaj s svojo ekipo ustvaril odprtokodni sistem, ki so ga poimenovali kar – obogateno mizarstvo (Augmented Carpentry). Ta preprosta, a genialna rešitev temelji predvsem na tablici, ki jo mizar namesti neposredno na svojo žago ali katerokoli drugo električno orodje. Kar je najbolje – tablico lahko preprosto prestavlja z enega orodja na drugo, odvisno od naloge.
Zgodba se začne, ko mizar s kamero na tablici poskenira vsak kos lesa, pripravljen za obdelavo. Programska oprema si tako ustvari predstavo o tem, s čim ima opravka. Nato vsakemu kosu lesa prilepi posebno oznako, nalepko, ki sistemu pomaga prepoznati kos in določiti njegovo natančno lego v prostoru. In potem pride glavni del.
Mizar v tablico naloži načrte za svoj projekt, nato pa »pogleda« les skozi zaslon. Na njem se prikaže les z barvnimi črtami, ki mu natančno kažejo, kje naj reže, kako globoko, pod kakšnim kotom in na kakšni dolžini. Te črte so izrisane z natančnostjo do delčka milimetra in se premikajo skladno s premiki mizarjeve roke oziroma kamere tablice – kot bi bil vsak kos lesa živ zemljevid. Najlepše pa je to, da mizarju ni treba ničesar meriti ali risati po lesu. S tem sistemom mu je prihranjen ves tradicionalni napor s svinčnikom, metrom in šablonami.
Ena največjih izzivov, ki jih je morala Settimijeva ekipa premagati, je bilo učenje računalniškega vida, da ignorira vse moteče predmete v ozadju – orodja, odpadne kose lesa in kaos, ki kraljuje v vsaki pravi delavnici.
Upajo, da bo ta platforma pomagala manjšim podjetjem, da bodo lahko konkurirala velikim igralcem z obsežnimi proračuni, obenem pa še vedno zaposlovala prave ljudi.
»Z izkoriščanjem potenciala sodelovanja med človekom in strojem na področju sodobnega mizarstva in oblikovanja lesenih konstrukcij lahko obogateno mizarstvo zagotovi, da človeški delavci ostanejo ključni del procesa. Tako spodbujamo gradbene metode, ki so digitalno podprte, lokalne in družbeno odgovorne,« pravi Settimi.
Vir: EPFL
