Pa še vedno stoji...

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: pred 1 uro, Kategorija: Trendi

Poševni stolp v Pisi je v svoji več kot 600 letni zgodovini preživel vsaj štiri močne potrese in kup šibkejših. Kako to, da se ni zrušil?

Pa še vedno stoji...
Poševni stolp v Pisi je ena najbolj znanih gradbenih napak v zgodovini človeštva. Da se stolp nagiba so njegovi graditelji opazili že leta 1178, ko so končali pritličje in začeli graditi prvo nadstropje. Za nagib so krivili temelje, ki so bili premajhni, hkrati pa so stali na zelo mehki zemlji. A namesto da bi gradnjo opustili, so jo iz nekega neznanega razloga nadaljevali in v naslednjih 200 letih zgradili še preostalih šest nadstropij.

In stolp je obstal… in to še naslednjih 600 let. Ves čas se je sicer počasi nagibal, a je ostal pokončen. In to kljub prešibkim temeljem, premehki zemlji in vsaj štirim močnejšim in mnogim šibkejšim potresom. V prejšnjem stoletju so stolp sicer večkrat poskušali sanirati, a brezuspešno, tako da je bil konec osemdesetih nagnjen že za 5,5 stopinje glede na navpičnico. V devetdesetih letih so se zato lotili temeljite sanacije - stolp so malenkost zravnali, tako da njegov nagib sedaj znaša 3,99 stopinje, hkrati pa so učvrstili zemljino na mehkejši strani in s tem preprečili nadaljnje nagibanje. In zakaj ga niso popolnoma poravnali? Če bi, bi stolp in s tem tudi Pisa, izgubila svojo prepoznavnost. Kar je seveda res. Koga pa bi zanimal stolp, ki je bil »nekoč poševen«? In tako je ostal nagnjen.

A s tem skrivnost trdoživosti še vedno ni bila razvozlana. Da bi končno ugotovili, kako to, da stolp še vedno stoji, se je 16 inženirjev z univerz v Bristolu in Rimu spravilo zadevo temeljito raziskati. Podrobneje so analizirali seizmološke, geotehnične, in strukturne značilnosti stolpa in ugotovili, da je stolp res nekaj posebnega. V osnovi gre za dokaj posrečeno »interakcijo« podlage na kateri stolp stoji in stolpa kot takega. Mehka podlaga je sicer res povzročila, da se je stolp nagnil, a ker je ta strukturno seveda tog, se ob potresih ne giblje skupaj z mehko podlago. »Pravzaprav je ironično, da je prav mehka podlaga, ki je kriva za to, da se je stolp skoraj podrl, hkrati omogočila, da je kljuboval seizmološkim dogodkom,« je rezultate komentiral George Mylonakis, eden sodelujočih inženirjev.

Vir: Univerza v Bristolu

preberite še to

Trendi
Vsa čustva v 23 sekundah…

Vsa čustva v 23 sekundah…

… ali kako je 15-letno dekle gledalo porod od blizu.

Trendi
Trikrat letno namesto vsak dan

Trikrat letno namesto vsak dan

Bolnikom z diabetesom bo mogoče lahko kmalu malce odleglo…

Trendi
Pa še vedno stoji...

Pa še vedno stoji...

Poševni stolp v Pisi je v svoji več kot 600 letni zgodovini preživel vsaj štiri močne potrese in...

Trendi
Brzostrelni detel

Brzostrelni detel

Samci so ugotovili, da se njihov klic sliši precej dlje, če trkajo ob kaj kovinskega…

Trendi
Ceneje, bolj učinkovito in z manj stranskimi učinki

Ceneje, bolj učinkovito in z manj stranskimi učinki

Novo cepivo mRNA z nanodelci je lahko cenejše in 100-krat močnejše od obstoječih.

Trendi
Ne pretiravajte z vohanjem

Ne pretiravajte z vohanjem

Vohanje umazanih nogavic lahko povzroči grdo glivično okužbo pljuč.

Trendi
Ko še ni bilo alkotestov

Ko še ni bilo alkotestov

Kako so Britanci leta 1967 sprejeli odločitev o uvedbi testov alkoholiziranosti…

Trendi
Asteroidi so zelo trdoživi

Asteroidi so zelo trdoživi

Holywood ni ravno zadel – asteroide je precej težje razstreliti, kot bi si mislili.

Trendi
Misterij števila 42

Misterij števila 42

Je vsota treh kubov zadnja skrivnost, ki jo skriva Adamsovo »magično« število 42? Zaenkrat....

Trendi
»Navpični gozd« je razočaral...

»Navpični gozd« je razočaral...

Namesto svežega zraka so dobili komarjev polno džunglo, pravijo...

Trendi
Prevajalnik hieroglifov

Prevajalnik hieroglifov

Bi komunicirali s hieroglifi? Lahko!

Trendi
Premog kot živalska krma? Zakaj pa ne...

Premog kot živalska krma? Zakaj pa ne...

Menda pretvorba premoga v beljakovine porabi tisočkrat manj kmetijskih površin, pa tudi proizvodnja je ...