Po podatkih portala Our World in Data pašniki za živino in kmetijska zemljišča za proizvodnjo živalske krme skupaj zavzemajo neverjetnih 40 milijonov kvadratnih kilometrov zemlje. To je več kot četrtina celotnega suhega zemeljskega površja in skoraj 40% zemljišč, ki so opredeljena kot »primerna za bivanje«. Gojenje rastlin za prehrano živali je zelo neučinkovita raba zemlje, kar je eden od razlogov, zakaj je zahodna prehrana, bogata z mesom, okoljsko netrajnostna.
Ena od rešitev je prehod na laboratorijsko vzgojeno meso, druga pa bi lahko bila, da bi beljakovine za krmo za živino začeli proizvajati z drugimi metodami. Tega se zadnje čase še posebej zavedajo na Kitajskem. Po podatkih biotehnoloških raziskovalcev Kitajske akademije znanosti (CAS) je ta država trenutno prisiljena uvažati približno 80 % beljakovinskih surovin v obliki soje in podobnih živil, kar na področju zanesljive preskrbe s hrano za državo predstavlja resno tveganje. Zato so zadolžili ekipo omenjene akademije CAS, da skuša najti kak drug vir beljakovin. Kot osnovo so za raziskave so vzeli postopek biotehnološkega pretvarjanja nafte v beljakovine, ki ga je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvila britanska družba BP. In menda jim je uspelo, vendar ne z nafto ampak drugim fosilnim gorivom – premogom.
Postopek naj bi potekal nekako takole: premog se z metodo uplinjanja, ki jo je mogoče izvesti s skoraj ničelnimi emisijami ogljika, pretvori v metanol. Temu se nato doda poseben sev kvasovk Pichia pastoris, ki metanol fermentira, pri čemer nastanejo enocelične beljakovine z vrsto aminokislin, vitaminov, anorganskih soli, maščob in ogljikovih hidratov. Nastali organizem je veliko bogatejši z beljakovinami kot rastline, uporablja pa se lahko kot delni nadomestek, soje, mesa in posnetega mleka v različnih živalskih krmah.
Sliši se preprosto, a ni. Pri celotnem postopku je ključna omenjena kvasovka. Ta je s pomočjo genetskega inženiringa ustvarjena tako, da je bolj odporna na strupene učinke metanola kot prejšnji sevi, v postopku pretvorbe pa nastane tudi manj ogljikovega dioksida. Celoten postopek je menda tudi izredno učinkovit, saj kvasovka pretvarja metanol v beljakovine z izjemnimi 92 % največjega teoretičnega izkoristka postopka. To pa pomeni, da je postopek tudi stroškovno učinkovit.
Po poročanju časopisa South China Morning Post so se raziskovalci že povezali z zaenkrat nerazkritim proizvodnim partnerjem, ki naj bi v svojem obratu proizvedel že »na tisoče ton te beljakovine«.
Raziskava je objavljena v reviji Biotechnology for Biofuels.
Vir: SCMP
