Krioterapija – uporaba ledu, hladne vode ali hladnega zraka na telesu za spodbujanje zdravja – je prisotna že stoletja. Najstarejše znano znanstveno besedilo o poškodbah hrbtenice, več kot 3.000 let star papirus, v katerem se omenja zdravljenje poškodb hrbtenice s potapljanjem v hladno vodo.
Praksa potapljanja v hladno vodo ima zagotovo številne privržence. Toda ali vsakodnevne ledene kopeli – bodisi hladne prhe, plavanje v ledenem oceanu ali sedenje v kadi, polni ledenih kock – resnično koristijo zdravju in dobremu počutju? Da bi odgovorili na to vprašanje, so raziskovalci z Univerze Južne Avstralije (UniSA) izvedli najobsežnejši pregled in meta-analizo na to temo doslej.
Kaj pravi znanost? Raziskovalci so analizirali 11 študij, objavljenih med letoma 2014 in 2023, v katerih je sodelovalo skupno 3.177 zdravih odraslih. Deset študij se je osredotočilo na potopitev v ledeno kopel ali hladno vodo, ena pa je preučevala učinek hladnih prh. Študije so bile vključene le, če so bili udeleženci potopljeni v vodo vsaj do prsnega koša. Temperature vode so se gibale med 7 °C in 15 °C, čas potopitve pa je trajal od 30 sekund do dveh ur. Raziskovalce so še posebej zanimali vplivi na spanec, stres, utrujenost, energijo, zdravje kože, imunski sistem, vnetja, duševno počutje, depresijo, anksioznost, razpoloženje, koncentracijo in osredotočenost.
»Opazili smo več časovno odvisnih učinkov,« je pojasnila Tara Cain, ena vodilni raziskovalk v okviru projekta. »Najprej smo ugotovili, da lahko potapljanje v hladno vodo zmanjša raven stresa, vendar le za približno 12 ur po izpostavljenosti. Prav tako so udeleženci, ki so 30 dni izvajali 30-, 60- ali 90-sekundne hladne prhe, poročali o nekoliko višji kakovosti življenja. Toda po treh mesecih so ti učinki izginili.« Poleg tega so ugotovili, da so osebe, ki so redno prakticirale hladne prhe, imele za 29% manj odsotnosti zaradi bolezni. Nekateri podatki so pokazali tudi pozitivne vplive na spanje, a le pri moških, zato splošna veljavnost teh ugotovitev ostaja vprašljiva. Kljub številnim trditvam, da izpostavljenost hladni vodi krepi imunski sistem in izboljšuje razpoloženje, raziskovalci za to niso našli dovolj dokazov.
Morda nekoliko presenetljivo je, da so raziskovalci ugotovili, da je potopitev v hladno vodo povzročila občutno povečanje vnetnih markerjev takoj po izpostavljenosti in še eno uro zatem.
»Na prvi pogled se to zdi protislovno, saj vemo, da športniki redno uporabljajo ledene kopeli za zmanjšanje vnetij in bolečin v mišicah po vadbi,« je pojasnil dr. Ben Singh, soavtor študije. »Vendar je ta takojšnji porast vnetij reakcija telesa na hladen stres. Pomaga telesu pri prilagajanju in okrevanju, podobno kot telesna vadba najprej poškoduje mišice, preden postanejo močnejše. Zato ga športniki kljub kratkoročnemu povečanju vnetja še vedno uporabljajo.«
Glede na to bi morali ljudje s predhodnimi zdravstvenimi težavami biti še posebej previdni pri potapljanju v hladno vodo, saj bi začetno povečanje vnetja lahko imelo negativne posledice za njihovo zdravje.
Kaj sledi? Študije, ki so jih raziskovalci analizirali, so bile izvedene v Avstraliji, Litvi, na Nizozemskem, v Švici, na Japonskem, v ZDA in na Finskem. Kljub zanimivim izsledkom je za natančno razumevanje dolgoročnih koristi in tveganj potrebnih več obsežnih in raznolikih raziskav.
»Bodisi da ste vrhunski športnik ali pa le ljubitelj zdravega življenjskega sloga, pomembno je razumeti vpliv tega, čemur izpostavljate svoje telo,« je zaključila Cainova. »Trenutno ni dovolj kakovostnih raziskav, da bi natančno povedali, kdo ima največ koristi ali kakšen je idealen pristop k terapiji s hladno vodo.«
Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji PLOS One.
Vir: UniSA
